APDEJT.si

Maurizio Landini, vodja sindikata CGIL, je napovedal splošno stavko za petek, 12. decembra, kot protest proti vladnim davčnim politikam, ki naj bi bile usmerjene v zniževanje davkov za srednji sloj. Premierka Meloni je na napoved stavke odgovorila ironično, medtem ko je stavka povzročila razkol znotraj sindikalnih vrst. Vlada je pred tem poskušala pomagati šibkejšim slojem, zdaj pa naj bi bil na vrsti srednji razred, kar pa sindikatu CGIL ni všeč.

Giorgia Meloni je na platformi X zapisala, da se predlogi za uvedbo davka na premoženje ciklično pojavljajo pri levici, a z desnico na oblasti ne bodo nikoli uresničeni.

V Evropi protimigrantske stranke vse bolj vplivajo na politiko, čeprav niso nujno na oblasti. Članek analizira delovanje teh strank po Evropi in ugotavlja, katere so najbolj ekstremne.

Donald Trump je med srečanjem z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom nakazal možnost izvzetja Madžarske iz sankcij proti ruskemu naftnemu derivatu, kar bi lahko vplivalo na ravnovesje med ZDA, Evropo in Rusijo. Trump je poudaril, da je za Madžarsko, ki nima dostopa do morja, težko zagotavljati nafto iz drugih virov. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelensky je izrazil nasprotovanje, saj meni, da Rusija ne bi smela imeti možnosti prodaje nafte v Evropi. Pozval je tudi Orbana, naj preneha blokirati poskuse Ukrajine za vstop v EU.

Palestinski predsednik Mahmud Abas se je v Italiji srečal s predsednikom Sergiom Mattarello in premierko Giorgio Meloni. Poudaril je potrebo po disarmu Hamasa in pozval Italijo k priznanju Palestine. Mattarella je zagotovil, da je Palestinska nacionalna uprava ključni sogovornik, in izrazil podporo rešitvi dveh držav. Meloni je potrdila italijansko podporo Palestini, vendar ni obljubila priznanja države.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je izrazila nezadovoljstvo zaradi zvišanja plače predsedniku Cnel-a, Renatu Brunetti. Do zvišanja je prišlo zaradi odločitve ustavnega sodišča, ki je odpravilo zgornjo mejo 240.000 evrov za plače javnih uslužbencev. Meloni meni, da je odločitev o zvišanju neprimerna in je ne podpira.

Donald Trump je sprejel madžarskega premierja Viktorja Orbána v Beli hiši in ga označil za 'izjemnega voditelja'. Trump je obljubil, da bo preučil možnost izvzetja Madžarske iz sankcij glede nakupa ruske nafte. Orbán naj bi si od Trumpa izposodil tiskovnega predstavnika Bele hiše in ga s tem nasmejal.

Rusija je kritizirala odločitev Evropske unije o zaostritvi vizumske politike za ruske državljane, ki je bila sprejeta po poročilih o opažanjih dronov v Evropi. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, Marija Zaharova, je dejala, da EU daje prednost ukrajinskim dezerterjem in ilegalnim migrantom pred ruskimi turisti. Ukrajinski predsednik Zelensky pa je poročal o kopičenju ruskih sil severovzhodno od Harkova.

V Parizu je prišlo do incidentov med koncertom Izraelskega filharmoničnega orkestra, ko so pro-palestinski aktivisti z motilnimi dejanji prekinili dogodek. Med protestom so uporabili dimne bombe, kar je povzročilo aretacijo štirih oseb. Politični odzivi so bili ostri, orkester pa koncerta ni prekinil.

Madžarski premier Viktor Orban se je v petek srečal z Donaldom Trumpom v Beli hiši, da bi okrepil gospodarske vezi in ohranil ravnotežje med ZDA in Rusijo. Orban se sooča s pritiski za zmanjšanje energetske odvisnosti Madžarske od Rusije, zlasti po sankcijah, ki jih je Trump uvedel proti ruskim energetskim podjetjem. Orban si prizadeva za izjemo pri uvozu ruske nafte in morebitno podporo pri članstvu Ukrajine v EU.

Uprava za civilno letalstvo (FAA) je sporočila, da se bo zmanjšanje števila letov začelo v petek s 4 % in se bo do 14. novembra povečalo na 10 %. Ukrep bo veljal med 6. in 22. uro po lokalnem času in bo vplival na vse komercialne letalske družbe.

Prehod v brezemisijsko družbo povečuje zahteve za energetsko infrastrukturo. Aplikacije, kot so visokozmogljivo polnjenje baterij, proizvodnja vodika z elektrolizo in podatkovni centri z umetno inteligenco, potrebujejo stabilno, učinkovito in zanesljivo oskrbo z energijo v megavatnem območju. Tradicionalne rešitve pa postajajo nezadostne.

Italijanski sindikat CGIL je napovedal splošno stavko za 12. december v znak protesta proti vladnemu proračunu, ki po mnenju sindikata ne povečuje plač. Premierka Meloni se je na napoved odzvala z ironičnim vprašanjem o dnevu v tednu, na katerega bo stavka padla.

Kazahstan naj bi se pridružil Abrahamovemu sporazumu, ki ga je posredoval Trump, kar naj bi bila simbolična poteza za okrepitev pobude. Predsednik Trump bo pozdravil Kazahstan v sporazumu, katerega cilj je normalizacija odnosov z Izraelom.

Donald Trump je izjavil, da je Iran vprašal, ali lahko ZDA odpravijo sankcije. Prav tako je dejal, da je bil 'zelo odgovoren' za izraelski napad na Iran junija.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil pripravljenost za pogovore o odpravi sankcij proti Iranu, potem ko naj bi Iran zaprosil za njihovo umaknitev. Trump je dejal, da je "odprt za to", kar nakazuje morebitno spremembo v ameriški politiki do Irana.

Nekdanja županja Torina in poslanka Gibanja pet zvezd, Chiara Appendino, je v odprtem pismu kritizirala levico, češ da se preveč boji ukvarjati z varnostjo. Po njenem mnenju je ta strah prispeval k negotovosti v mestih, zapuščenim obrobjem in nezadovoljstvu državljanov. Opozorila je, da je v Torinu podedovala mesto z romskimi taborišči, kjer so vsako noč zažigali odpadke, ter z največjo nelegalno zasedbo v Evropi, nekdanjo Olimpijsko vasjo, ki se je spremenila v geto.

Nnamdi Kanu je v pismu Trumpu potrdil, da so Trumpove trditve o genocidu nad kristjani v Nigeriji dejanske. 31 ameriških zakonodajalcev je pohvalilo Trumpa za ponovno uvrstitev Nigerije na seznam držav, ki vzbujajo posebno zaskrbljenost glede verske svobode. Trump je zagrozil z napadom na Nigerijo, če se ne bo ustavilo ubijanje kristjanov.

Nancy Pelosi, edina ženska, ki je predsedovala predstavniškemu domu ZDA, je napovedala, da leta 2027 ne bo iskala ponovne izvolitve. S tem se končuje njena skoraj štiridesetletna kariera v kongresu. Pelosi je ikona Demokratske stranke in ena najvplivnejših osebnosti v ameriški politiki.

Sodnik v Milanu meni, da je odlok vlade Meloni, ki naj bi fundacijo Milano-Cortina 2026 zaščitil pred preiskavami zaradi domnevnih nepravilnosti pri javnih razpisih, morda neustaven. Sodnica Patrizia Nobile je zato zadevo predala ustavnemu sodišču.