APDEJT.si

Višji uradnik Hamasa je izjavil, da je Hamas ponudil pogoje za izpustitev izraelskih talcev v zameno za izpustitev palestinskih zapornikov, vključno s tistimi, ki naj bi bili vpleteni v napad 7. oktobra. Bivši francoski veleposlanik pa je ocenil, da Hamas morda še vedno želi dogovor, vendar bo pogajalska ekipa morala nekaj dni počakati in preveriti resnost Hamasa.

Vodja Hamasa Khalil al-Hayya je izjavil, da so pogajanja nesmiselna, dokler se prebivalci Gaze soočajo z genocidom, in poudaril, da je nujna in dostojanstvena dostava hrane in zdravil edino resnično merilo smiselnosti nadaljevanja pogajanj. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je kritiziral globalno neodzivnost glede pomoči ZDA Gazi, pri čemer je izpostavil, da ZDA kljub 60 milijonom dolarjev pomoči niso prejele priznanja.

Izraelske obrambne sile (IDF) so napovedale dnevne deseturne humanitarne premire v Gazi, da bi olajšale dostavo nujno potrebne pomoči. V sklopu teh prizadevanj sta Jordanija in ZAE v območje, ki ga nadzoruje Hamas, iz zraka spustili 25 ton humanitarnih zalog. Medtem je konvoj egiptovskih tovornjakov s hrano in gradbenim materialom krenil proti Gazi, s čimer se nadaljujejo prizadevanja za ublažitev poglabljajoče se humanitarne krize v regiji.

Združeni arabski emirati so začeli gradnjo vodovoda iz Egipta v Gazo, ki naj bi oskrboval okoli 600.000 prebivalcev Gaze. Projekt je bil po poročanju Izraelskih obrambnih sil pred več tedni odobren s strani izraelskega političnega vodstva.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal priznanje Palestine, potezo, ki so jo nekatere skupine v ZDA označile za prehitro. Sedem velikih ameriških judovskih organizacij je zavrnilo srečanje s francoskim ministrom v znak protesta proti tej odločitvi. Kljub temu pa se zdi, da Macron vztraja pri rešitvi dveh držav.

Izraelska policija je v Tel Avivu aretirala 29-letnega Omarja Kosija, uslužbenca turške ambasade, ki naj bi snemal mladoletnice na plaži in v slačilnicah. Policija je navedla, da so ga zalotili pri dejanju, na njegovem telefonu pa so našli eksplicitno gradivo. Zahteva po hišnem priporu v prostorih ambasade je bila zavrnjena.

Sirija in Izrael sta se v Parizu pod okriljem ZDA pogajala o deeskalaciji napetosti v južni Siriji, natančneje v regiji Suwayda. Sirski uradnik je za Al Jazeero poudaril, da so enotnost in suverenost Sirije nezadostne. Čeprav končnega dogovora o deeskalaciji ni bilo, sta se strani strinjali, da nadaljujeta pogovore za umik izraelskih sil z zasedenih območij in odpravo tuje prisotnosti na sirijskih tleh.

Egipt je pozdravil napoved francoskega predsednika Emmanuela Macrona o uradnem priznanju Palestine septembra. Vendar pa je francoski načrt razdelil zahodne zaveznike, medtem ko so ga arabske države pohvalile, sta ga Izrael in ZDA ostro obsodila.

Ameriški predsednik Donald Trump je po prvotnem optimizmu glede možnosti za premirje v Gazi odstopil od pogajanj in nakazal podporo Izraelu za zaostritev vojaške kampanje. Trump je za propad pogajanj obtožil Hamas in sporočil, da naj Izrael "dokonča delo", kljub naraščajoči globalni zaskrbljenosti zaradi humanitarnih razmer in stradanja v Gazi.

Ameriški odposlanec Thomas Barrack je potrdil zavezo ZDA k podpori Sirije za doseganje blaginje in stabilnosti. Francija in ZDA so ponovno potrdile skupne cilje za Sirijo, pozvale k politični tranziciji in zagotovile svojo zavezanost ozemeljski celovitosti in stabilnosti države. V skupni operaciji ameriške vojske in sirske vlade je bil v severni Siriji ubit vodja IS.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je francosko odločitev o priznanju Palestine označil za brezznačajno in poudaril, da izjava francoskega predsednika Macrona nima teže, čeprav ga je opisal kot dobrega prijatelja. Trumpova izjava je sledila odzivom na Macronove izjave o priznanju Palestine, ki so sprožile različna mnenja.

Francija je uradno napovedala priznanje Palestine, kar je povzročilo široko pohvalo med Palestinci, a tudi ogorčenje v Izraelu. Palestinski predsednik Mahmoud Abbas je pozval države, ki še niso priznale Palestine, naj to storijo in poudaril pomen polnopravnega članstva v ZN. V odgovor na dogodke so aktivisti v Ženevi oskrunili izraelsko misijo pri ZN z rdečo barvo in grafitiji, kar je del širšega vala napadov na judovske ustanove zaradi naraščajočega antisemitizma, povezanega z vojno v Gazi. Medtem se je pojavila analiza, da Netanyahujeva politika paradoksalno vodi k ustanovitvi palestinske države, kljub njegovim strahovom pred njo in izbiri razširitve vojne namesto politične rešitve.

Po več kot 40 letih zapora v Franciji je bil libanonski aktivist Georges Ibrahim Abdallah izpuščen in se je vrnil v domovino. Njegov prihod v Bejrut je pozdravilo več deset podpornikov, med katerimi so nekateri mahali z zastavami Palestine ali Libanonske komunistične partije, kar je nakazovalo njegov junaški sprejem.

Agencija ZN za pomoč v hrani je poročala, da skoraj tretjina prebivalcev Gaze "dneve ne je", kar kaže na "nove in presenetljive ravni obupa". Podhranjenost narašča, pri čemer 90.000 žensk in otrok nujno potrebuje zdravljenje.

Notranja analiza ameriške agencije USAID ni našla dokazov o sistematični kraju humanitarne pomoči s strani Hamasa v Gazi, kar je v nasprotju z izraelskimi in ameriškimi trditvami. Reuters poroča, da je analiza ugotovila, da je bilo vsaj 44 od 156 incidentov s prijavljenimi ukradenimi ali izgubljenimi zalogami pomoči neposredno ali posredno povezanih z izraelskimi vojaškimi akcijami.

Nekdanji voditelj britanske laburistične stranke Jeremy Corbyn je napovedal ustanovitev nove politične stranke. K temu koraku se je odločil skupaj z nekdanjo poslanko laburistov Zarah Sultana. Ustanovitev stranke poteka v času porasta kontroverz, povezanih z njuno podporo skupini Palestine Action, ki naj bi bila protiizraelska. Corbyn, ki je dvakrat izgubil volitve kot voditelj laburistov, je s tem potezo še dodatno razdelil že tako krhko politično pokrajino v Združenem kraljestvu.

Oče žrtve napada Hamasa 7. oktobra, Shimon Elkabetz, je ostro kritiziral narativ o lakoti v Gazi in izjavil, da lakote tam ni, odgovornost pa je na strani Hamasa. Njegova izjava prihaja v času poročil o naraščajoči lakoti in smrti zaradi stradanja v Gazi, kjer naj bi zdravstveni uradniki poročali o smrti še najmanj desetih ljudi zaradi lakote.

Združene države so odpoklicale svojega odposlanca za Bližnji vzhod in njegovo ekipo iz Dohe po propadu pogajanj o premirju s Hamasom, za kar Washington krivi palestinsko skupino. Medtem globalni mediji, kot je britanski Daily Express, vse bolj opozarjajo na hudo humanitarno krizo v Gazi, kjer narašča število žrtev zaradi stradanja. Izrael medtem za pomanjkanje hrane v Gazi obtožuje ZN, češ da zavračajo dostavo številnih tovornjakov s pomočjo, ki čakajo na prehodu Kerem Šalom, s čimer naj bi Hamas ponovno pridobil nadzor nad distribucijo pomoči. Pod pritiskom EU je Izrael sicer dovolil vstop pomoči iz Egipta in Jordanije.

Izrael je pod močnim mednarodnim pritiskom odločil bistveno povečati pretok humanitarne pomoči v Gazo, poostritev omejitev, namenjenih zadrževanju Hamasa, je bila ublažena, medtem ko poročila o stradanju naraščajo. Po več kot enaindvajsetih mesecih razseljenosti in s še vedno potekajočo vojno v Gazi so prebivalci skupnosti ob meji z Gazo dobili uradno dovoljenje za vrnitev domov, pridružili so se prebivalcem severnega Izraela, ki so se začeli vračati v zadnjih mesecih. Medtem ko se razprava o tem, ali je pokol v Gazi mogoče označiti za genocid, nadaljuje, obstaja upanje, da bodo argumenti vplivali na širšo javnost, čeprav je to vprašanje zelo sporno.

Pogajanja o premirju v Gazi so se znašla v zastoju, potem ko je ameriški odposlanec Steve Witkoff prekinil sodelovanje v pogajanjih v Katarju. Witkoff je kot razlog navedel Hamasov odziv na predlog, ki je po njegovih besedah pokazal pomanjkanje želje po sporazumu in "neusklajenost ter pomanjkanje dobre volje". ZDA zdaj raziskujejo alternativne možnosti za izpustitev talcev.