APDEJT.si

Norveški naftni sklad, največji državni sklad na svetu, je objavil, da je prodal svoje deleže v enajstih izraelskih podjetjih. Razlog za to je bila ugotovitev, da je sklad investiral v proizvajalca, ki je vpleten v vojno v Gazi.

V poročilu Združenih narodov je bilo objavljeno, da več deset afganistanskih žensk, zaposlenih pri Združenih narodih, prejema grožnje s smrtjo zaradi svojega dela.

Armenija in Azerbajdžan sta po skoraj štirih desetletjih spopadov podpisali mirovni sporazum. Dogovor je bil sklenjen s posredovanjem Združenih držav Amerike na mirovnem vrhu v Beli hiši, kjer sta voditelja držav tudi podpisala sporazum, ki naj bi končal desetletja trajajoči konflikt.

Jordanija je gostila srečanje z ZDA in Sirijo, kjer so razpravljali o podpori obnovi Sirije po desetletju konflikta in odstavitvi prejšnjega voditelja. Srečanje je potekalo v torek v Ammanu.

V Messini na Siciliji je potekal protest več tisoč ljudi proti vladnim načrtom za izgradnjo mostu, ki bi povezal Sicilijo z italijanskim kopnim. Protestniki so izrazili nasprotovanje načrtom Rima.

Rusija je uradno protestirala pri Izraelu zaradi napada izraelskih naseljencev na rusko diplomatsko vozilo blizu nezakonitega naselja na Zahodnem bregu. Rusija je obtožila Izrael kršitve Dunajske konvencije.

Gaza se sooča z naraščajočo lakoto in humanitarno krizo zaradi zamud pri dostavi pomoči in nadaljujočega se izraelskega vojaškega napada. Združeni narodi opozarjajo, da Gaza potrebuje na stotine tovornjakov pomoči dnevno, da bi preprečili lakoto, medtem ko poročila kažejo na vse večje število smrti zaradi lakote. Ljudje v Gazi trpijo tudi zaradi pomanjkanja vode, kar dodatno poslabšuje že tako kritične razmere.

Ob šesti obletnici indijske ukinitve polavtonomnega statusa Kašmirja je v Kašmirju pod pakistansko upravo protestiralo na stotine ljudi.

Argentinski libertarni predsednik Javier Milei je zavrnil poskuse povečanja izdatkov za pokojnine in razširitve zaščite za invalide, sklicujoč se na svojo zavezo k odpravi kroničnega fiskalnega primanjkljaja države. Milei je vetiral zakon, ki ga je sprejel kongres, in dejal, da bi ogrozil fiskalno ravnovesje. Kljub varčevalnim ukrepom naj bi se predsednikova stranka dobro odrezala na oktobrskih volitvah.

Palestinsko zunanje ministrstvo je obsodilo obisk predsednika ameriškega parlamenta Mikea Johnsona v izraelskem naselju Ariel na zasedenem Zahodnem bregu, pri čemer so poudarili, da gre za kršitev mednarodnega prava. Johnson je postal najvišji ameriški uradnik, ki je obiskal to nezakonito naselje, in ponovil, da je Zahodni breg "sestavni del Izraela". Palestinske oblasti so izrazile ogorčenje nad njegovim obiskom.

Demokratična republika Kongo in Ruanda sta izvedli prvo srečanje skupnega nadzornega odbora po podpisu mirovnega sporazuma, katerega cilj je končati desetletja smrtonosnih konfliktov. Srečanje je potekalo v Washingtonu.

40-letni Khamis Ayyad je umrl zaradi vdihavanja dima, potem ko so izraelski naseljenci podtaknili požar na vozilih in domovih v mestu Silwad na okupiranem Zahodnem bregu.

Ameriški senat je zavrnil resolucijo senatorja Bernieja Sandersa, ki je predlagala ustavitev prodaje orožja Izraelu. Kljub neuspehu je resolucija prejela večjo podporo kot podobni poskusi v preteklosti, kar nakazuje na premik v stališču Demokratske stranke glede vojne v Gazi. AIPAC je pozdravil glasovanje, s poudarkom na podpori varnosti Izraela. Nekateri demokratski senatorji so spremenili svoje prejšnje stališče in podprli resolucijo, kar kaže na rastoče nasprotovanje prodaji orožja Izraelu znotraj stranke.

Kanada je napovedala, da bo septembra na zasedanju Združenih narodov priznala državo Palestino, kar je povzročilo pritisk na Izrael. Premier Mark Carney je dejal, da je ta poteza potrebna za ohranitev miru. Odločitev je sprožila nasprotovanje Izraela, ameriški predsednik Donald Trump pa je zagrozil s trgovinskimi ovirami državi, ki bi priznala Palestino. Združeno kraljestvo in Francija naj bi podpirali kanadsko pobudo.

Združene države Amerike so uvedle svoj največji paket sankcij proti Iranu po letu 2018, ki so usmerjene v obsežen pomorski imperij. Sekretar zakladnice Scott Bessent je sporočil, da je več kot 115 sankcioniranih posameznikov in podjetij povezanih z "obsežnim ladijskim imperijem, ki ga nadzoruje Mohamed Husein Šamkani", sin vplivnega svetovalca iranskega vrhovnega vodje Alija Hameneja. Sankcije naj bi povečale pritisk na iranski režim.

Približno petnajst zahodnih držav je pozvalo mednarodno skupnost, naj utre pot za globalno priznanje palestinske države, medtem ko je Združeno kraljestvo napovedalo, da bo Palestino priznalo septembra, če Izrael ne bo izpolnil določenih pogojev. Premier Keir Starmer je potrdil to namero. Družine izraelskih talcev, ujetih v Gazi, so izrazile nasprotovanje tej nameri Francije in Združenega kraljestva, češ da bi to pomenilo nagrajevanje terorizma.

Donald Trump je med obiskom na Škotskem odprl novo igrišče za golf v svojem kompleksu v Balmedieju. To je 19. igrišče za golf v njegovi lasti. Hkrati se je Trump branil pred obtožbami glede njegovega odnosa s finančnikom Jeffreyjem Epsteinom, obtoženim spolnih zlorab, in trdil, da mu je Epstein 'ukradel' mlajše uslužbenke iz letovišča Mar-a-Lago.

Argentinske oblasti se pripravljajo na morebiten obisk izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja v Argentini, kar potrjujejo viri argentinskega veleposlaništva za The Times of Israel. Ta obisk je predviden kot povračilo za junijski obisk Javierja Mileija v Jeruzalemu in poteka sredi globalnega zgražanja nad dogodki v Gazi. Medtem je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump predlagal, da bi Izrael prevzel vodenje centrov za distribucijo hrane v Gazi. Nove ankete Gallup pa kažejo na močan padec javne podpore Američanov za izraelsko vojno v Gazi, saj jo podpira le 32 odstotkov anketiranih.

Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je razveljavila normo, ki je zmanjševala onesnažujoče emisije. Agencija ZDA za varovanje okolja (EPA) je napovedala preklic znanstvenih ugotovitev o podnebnih spremembah. Trump je bil zagovornik fosilnih goriv in skeptik do podnebnih sprememb.

Ameriški predsednik Donald Trump je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu postavil nov 10- do 12-dnevni rok za končanje vojne v Ukrajini in zagrozil z novimi sankcijami. Rusija je na ta ultimatum odgovorila z bombardiranjem v Ukrajini, ki je po navedbah ukrajinskih oblasti povzročilo več kot 20 mrtvih v regijah Zaporožje in Dnipropetrovsk.