Donald Trump je opozoril Iran pred ubijanjem mirnih protestnikov in dejal, da so ZDA "pripravljene in polne". Protesti, ki jih je povzročila inflacija, težave z zaposlitvami in padec valute, se širijo po več iranskih mestih. Trump je dejal, da bo ZDA priskočila na pomoč protestnikom, če bo Iran nanje streljal.

Donald Trump je ponovil grožnje Iranu in dejal, da so ZDA "pripravljene in opremljene". Republikanski kongresnik Thomas Massie je kritiziral Trumpovo grožnjo posredovanja v Iranu in trdil, da gre bolj za nafto kot za svobodo govora. Iranski uradniki so ostro obsodili izjave Trumpa in izraelskega zunanjega ministrstva glede protestov.

Donald Trump je ponovil grožnje Iranu in dejal, da so ZDA pripravljene posredovati, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, so zahtevali smrtne žrtve.

V ukrajinskem napadu z droni na novoletno zabavo v zasedenem Hersonu je bilo ubitih najmanj 24 ljudi, več kot 50 pa ranjenih. Rusija je za napad obtožila Ukrajino in obsodila molk zahodnih držav, ki po njihovem mnenju pomeni prikrito sodelovanje pri terorizmu. Ruska misija pri Združenih narodih v Ženevi je izrazila ogorčenje nad pomanjkanjem odziva Zahoda.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izjavil, da je njegova država pripravljena sprejeti ameriške naložbe v naftni sektor, sodelovati v boju proti trgovini z drogami in voditi resne pogovore z ZDA. Povedal je, da je imel z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom le en pogovor.

Kitajski predsednik Xi Jinping bo v Pekingu gostil južnokorejskega predsednika Leeja Jae Myunga na štiridnevnem državniškem obisku, ki se bo začel v nedeljo. To bo prvi obisk južnokorejskega voditelja na Kitajskem po letu 2019 in obenem prvo srečanje na državni ravni v letu 2026 za obe državi. Voditelja se bosta v ponedeljek na drugem srečanju v zadnjih dveh mesecih posvetila predvsem vprašanjem gospodarskega sodelovanja in varnostnim razmeram na Korejskem polotoku. Obisk odraža prizadevanja Pekinga za krepitev vezi s Seulom v obdobju zaostrenih odnosov z Japonsko zaradi vprašanja Tajvana. Na dnevnem redu pogovorov bodo ključne teme, kot so naložbe v oskrbovalne verige, digitalno gospodarstvo, podnebne spremembe in boj proti mednarodnemu kriminalu. Južna Koreja si prizadeva, da bi Kitajska prevzela konstruktivno vlogo pri iskanju preboja v odnosih s Severno Korejo in pri ponovnem zagonu dialoga o denuklearizaciji. Kljub prizadevanjem za otoplitev odnosov pa med državama ostajajo odprta vprašanja, vključno s kitajskimi enostranskimi posegi v Zahodnem morju in dolgotrajno kitajsko prepovedjo uvoza določenih kulturnih vsebin iz Južne Koreje. Predsednik Lee bo obisk sklenil v Šanghaju, kjer bo obiskal zgodovinsko lokacijo začasne južnokorejske vlade iz časa japonske kolonialne vladavine.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem televizijskem nagovoru izrazil trdno prepričanje v rusko vojaško zmago v Ukrajini, medtem ko se konflikt približuje četrti obletnici začetka. Putin je ruske sile pozval, naj se spopadejo s sovražnikom z vsemi razpoložljivimi sredstvi, vojsko pa je označil za junake, ki bijejo eksistenčni boj proti Zahodu. Njegov govor je bil zaznamovan z retoriko o nacionalni enotnosti in tisočletni zgodovini Rusije, kljub ocenam zahodnih obveščevalnih služb o ogromnih izgubah na ruski strani. Novoletno praznovanje je minilo v znamenju stopnjevanja zračnih napadov. Rusija je na Ukrajino izstrelila rekordnih 205 dronov, ki so v Odesi ranili šest ljudi, vključno s tremi otroki, ter močno poškodovali energetsko infrastrukturo. Hkrati so iz zasedenih delov Ukrajine, predvsem iz regije Herson, prišla poročila o ukrajinskem napadu z droni na hotel in kavarno, kjer so civilisti pričakali novo leto. Po navedbah lokalnih proruskih oblasti je bilo v napadu ubitih najmanj 24 ljudi, med njimi tudi otrok. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem naslovu zavrnil Putinove navedbe in izpostavil, da je mirovni sporazum sicer "90-odstotno pripravljen", vendar Ukrajina ne bo pristala na šibke pogoje ali ozemeljske odstopke, ki bi zgolj podaljšali agresijo. Medtem ko diplomatski pritiski pod vodstvom ZDA naraščajo, so ameriški obveščevalni viri in predsednik Donald Trump zavrnili ruske obtožbe o domnevnem poskusu atentata na Putina z droni v njegovi rezidenci, kar v Kijevu vidijo kot ruski poskus sabotaže mirovnih pogajanj.

V Turkmenistanu je začel veljati nov zakon o virtualnih sredstvih, ki uradno legalizira rudarjenje in delovanje borz s kriptovalutami. Zakonsko podlago, ki jo je konec novembra podpisal predsednik Serdar Berdimuhamedov, so v državi uvedli z namenom diverzifikacije gospodarstva, ki je trenutno močno odvisno od izvoza zemeljskega plina. Nova uredba omogoča registracijo rudarjev, vključno s tistimi, ki niso rezidenti Turkmenistana, ter dovoljuje ustanavljanje rudarskih bazenov (mining pools). Kljub legalizaciji teh dejavnosti pa digitalna sredstva v državi še naprej nimajo statusa zakonitega plačilnega sredstva, valute ali vrednostnega papirja. Izvajanje zakona vključuje vzpostavitev strogega regulativnega okvira pod nadzorom centralne banke. Borze kriptovalut bodo za delovanje potrebovale ustrezne licence, hkrati pa bodo morale izvajati preverjanje strank (KYC) in postopke za preprečevanje pranja denarja (AML). Poleg tega zakon predpisuje stroge zahteve glede varnega shranjevanja sredstev v tako imenovanih hladnih denarnicah. Ta korak Turkmenistana, ki velja za eno najbolj zaprtih držav na svetu, sledi trendom v sosednjem Kazahstanu in širši srednjeazijski regiji, kjer države poskušajo izkoristiti presežke energije za razvoj digitalne infrastrukture.

Združene države Amerike so Kitajsko pozvale k zadržanosti in prekinitvi dejanj, ki po nepotrebnem stopnjujejo napetosti v regiji. Odziv Washingtona sledi obsežnim kitajskim vojaškim manevrom v okolici Tajvana, ki jih ameriška administracija označuje za nepotreben pritisk na otok. Po navedbah ameriških uradnikov kitajske vojaške aktivnosti zmanjšujejo regionalno stabilnost in ogrožajo varnost plovnih poti. Napetosti so se dodatno zaostrile po novoletnem nagovoru tajvanskega predsednika Laia Ching-teja, ki je napovedal okrepitev obrambnih zmogljivosti države. Kitajska na tovrstne izjave in tesnejše sodelovanje med Tajpejem in Washingtonom redno odgovarja z demonstracijo vojaške sile, kar sproža zaskrbljenost tudi med drugimi zavezniki v regiji, vključno z Japonsko in Avstralijo. Washington poudarja, da morajo biti vsa nesoglasja rešena po mirni poti in brez uporabe ustrahovanja.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu izrazil trdno prepričanje v rusko vojaško zmago v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. V nagovoru, ki ga je začel z nagovarjanjem vojakov na fronti, je Putin konflikt označil za eksistenčni boj za suverenost Rusije in pozval k narodni enotnosti. Kljub optimističnim tonom iz Kremlja pa so novoletne praznike zaznamovali smrtonosni napadi z droni na obeh straneh meje. Ruski uradniki so poročali o ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na hotel in kavarno v zasedenem mestu Horli v regiji Herson, kjer je med proslavljanjem novega leta umrlo najmanj 24 ljudi, med njimi tudi otrok, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Hkrati je Rusija na ukrajinska mesta izstrelila rekordno število dronov, ki so v Odesi poškodovali stanovanjske zgradbe in energetsko infrastrukturo ter ranili več civilistov, vključno s tremi otroki. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem nagovoru poudaril, da je mirovni sporazum sicer 90-odstotno pripravljen, a opozoril, da Kijev ne bo pristal na šibke dogovore, ki bi Rusiji omogočili nadaljnjo agresijo. Napetosti so se dodatno zaostrile zaradi ruskih trditev o domnevnem ukrajinskem poskusu atentata na Putina z droni, kar pa so ameriške obveščevalne službe (CIA) in uradniki EU označili za neutemeljeno propagando. Po oceni ameriških obveščevalcev je Ukrajina ciljala vojaške objekte v bližini Putinove rezidencije, ne pa rezidencije same. Medtem ko se diplomatska prizadevanja pod vodstvom ZDA nadaljujejo, razmere na bojišču okoli Pokrovska ostajajo kritične, saj ruska stran poskuša zavzeti mesto še pred začetkom novega leta.

Ruska agresija na Ukrajino je v petek dosegla 1.408. dan, pri čemer sta državi izmenjali nove obtožbe o napadih na civilno in energetsko infrastrukturo. Razmere na frontni črti ostajajo izjemno napete, saj ukrajinski generalštab poroča o več kot 130 spopadih v zadnjih 24 urah. Ruske sile so nadaljevale s silovitimi napadi na ukrajinsko energetsko omrežje, medtem ko je Kijev odgovoril s povečanim številom napadov z droni na rusko ozemlje, vključno s cilji v regiji Herson in poročili o incidentih v bližini Moskve. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru ponovil prepričanje v končno zmago in vojake označil za junake, kar nakazuje na nadaljevanje dolgotrajnega konflikta brez jasnih znakov za diplomatsko rešitev. Ukrajinska stran medtem opozarja na naraščajočo škodo na civilni infrastrukturi in poziva zahodne zaveznice k dodatni pomoči pri zračni obrambi. Kljub mednarodnim pritiskom in poskusom pogajanj v preteklosti, obe strani vztrajata pri svojih vojaških ciljih, kar povečuje humanitarno krizo v regiji.

Ameriška vojska je izvedla več napadov na ladje, za katere trdi, da so jih uporabljali tihotapci mamil, pri čemer je bilo ubitih več ljudi. Poleg tega so ZDA uvedle sankcije proti štirim venezuelskim naftnim podjetjem in štirim tankerjem, ki naj bi bili del "flote v senci", ki služi Venezueli.

Nicolás Maduro je po navedbah virov pozval k pogovorom z ZDA glede trgovine z drogami in naložb v venezuelsko nafto. Poudaril je, da je Venezuela odprta za ameriške naložbe v svojem naftnem sektorju, kar predstavlja omilitev retorike glede na prejšnje izjave. Do te poteze je prišlo po tem, ko so ZDA okrepile pritisk na socialistični režim, vključno z zasegom tankerjev in domnevnim udarom ZDA.

Skupina zveznih uslužbencev v Združenih državah Amerike je vložila kolektivno tožbo proti administraciji predsednika Donalda Trumpa zaradi nove politike, ki ukinja kritje stroškov za zdravstvene storitve potrditve spola v okviru zveznih zdravstvenih zavarovanj. Tožniki v pritožbi navajajo, da gre za diskriminatorno potezo, ki neposredno vpliva na pravice zaposlenih v zvezni upravi do celovite zdravstvene oskrbe. Nova uredba, ki je bila uveljavljena kot del širših prizadevanj Trumpove administracije za omejitev pravic transspolnih oseb, bi onemogočila dostop do ključnih hormonskih terapij in operativnih posegov, ki so bili prej vključeni v standardne pakete zavarovanj. Pravni zastopniki uslužbencev trdijo, da odločitev krši ustavna načela enake obravnave in povzroča nepopravljivo škodo tisočem posameznikov, ki so sredi zdravstvenih postopkov. Tožba predstavlja prvi večji pravni izziv novi usmeritvi Bele hiše na področju pravic skupnosti LGBTQ+ po zamenjavi oblasti.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je med novoletnim praznovanjem v baru izbruhnil požar, v katerem je po zadnjih podatkih umrlo več deset ljudi, okoli 100 pa je poškodovanih. Po navedbah policije naj bi pred izbruhom požara odjeknila eksplozija v baru "Le Constellation".

Obisk hčerke Kim Jong Una, Kim Ju Ae, v družinskem mavzoleju je ponovno sprožil ugibanja o tem, ali jo pripravljajo na prevzem oblasti. Analitiki menijo, da je to lahko znak njene vse večje vloge kot potencialne naslednice v severnokorejskem režimu.

Rusija je obtožila Ukrajino smrtonosnega napada z droni na hotel v delu južnega Hersona, ki ga nadzoruje Moskva, v katerem je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, ki so praznovali novo leto. Rusija je obsodila tudi molk zahodnih držav glede tega napada, kar po njihovem mnenju pomeni "odprto sostorilstvo".

Venezuelska vlada pod vodstvom predsednika Nicolása Madura je v drugem valu množičnih izpustitev v dveh tednih osvobodila 88 oseb, ki so bile pridržane po lanskih julijskih volitvah. Po navedbah neodvisnih opazovalnih skupin gre za osebe, ki so bile zaprte zaradi sodelovanja na protestih proti spornemu volilnemu izidu. Do izpustitev prihaja v času stopnjevanja diplomatskega in vojaškega pritiska Združenih držav Amerike na Madurov režim, kar analitiki ocenjujejo kot poskus sprave oziroma popuščanja napetosti. Kljub zadnjemu dejanju vlade v Caracasu nevladne organizacije opozarjajo, da v venezuelskih zaporih še vedno ostaja več kot 800 ljudi, ki so se zoperstavili Madurovi oblasti. Med izpuščenimi naj bi bila po poročilih vsaj ena oseba s povezavami v Združenih državah Amerike. To je že drugi večji sklop izpustitev po avgustovskih dogodkih, kar kaže na določen premik v strategiji venezuelskih oblasti po mesecih ostre represije nad opozicijo in protestniki.

V Afganistanu je v zadnjih dneh zaradi močnega deževja in sneženja prišlo do silovitih hudourniških poplav, v katerih je po podatkih nacionalne agencije za upravljanje naravnih nesreč življenje izgubilo najmanj 17 ljudi. Poleg smrtnih žrtev so oblasti potrdile tudi 11 poškodovanih oseb, ki so potrebovale zdravniško pomoč zaradi ekstremnih vremenskih razmer. Naravna nesreča je sledila obdobju dolgotrajne suše, kar je povečalo ranljivost tal in prispevalo k hitremu naraščanju hudournikov. Poplave so prizadele več provinc po vsej državi, pri čemer so povzročile znatno gmotno škodo na bivališčih in kmetijskih zemljiščih. Reševalne ekipe se še vedno spopadajo s težkimi razmerami na terenu, medtem ko agencija za naravne nesreče koordinira pomoč prizadetemu prebivalstvu v najbolj ogroženih regijah. Razmere ostajajo kritične, saj so številne poti še vedno neprevozne.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla smrtonosni napad z droni na hotel v Hersonski regiji, ki jo nadzoruje Moskva, pri čemer naj bi bilo ubitih najmanj 24 ljudi, ki so praznovali novo leto. Rusija je obsodila molk zahodnih držav ob tem "terorističnem" dejanju in ga označila za "odprto vpletenost". Rusija je zagrozila s posledicami zaradi napada, medtem ko so mirovna pogajanja zastala.