V prestižnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana se je novoletno praznovanje sprevrglo v tragedijo, ko je v nabito polnem baru Le Constellation izbruhnil uničujoč požar. Po navedbah lokalne policije v kantonu Valais je v ognju, ki se je vnel v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026, umrlo približno 40 oseb, medtem ko je bilo najmanj 115 ljudi ranjenih. Mnogi poškodovani so v kritičnem stanju, žrtve pa so večinoma mlajši odrasli in najstniki, med katerimi so tako domačini kot tuji turisti. Preiskovalci so ugotovili, da je požar povzročil nenaden vžig pod stropom, ki so ga po prvih ugotovitvah zanetile iskre s prskavic na steklenicah šampanjca. Te so prišle v stik z vnetljivim materialom na stropu lokala, kar je povzročilo eksploziven ogenj in splošno paniko. Priče so opisovale grozljive prizore, ko so se gostje poskušali rešiti skozi razbita okna, medtem ko je celoten prostor v nekaj deset sekundah zajel gost dim. Švicarska vlada je zaradi dogodka razglasila petdnevno žalovanje, predsednik Guy Parmelin pa je tragedijo označil za eno najbolj travmatičnih v zgodovini države. Identifikacija trupel še vedno poteka, saj so nekatera trupla močno ožgana.

Protiteroristično sodišče v Pakistanu je več novinarjev in komentatorjev na družbenih omrežjih obsodilo na dosmrtno zaporno kazen v odsotnosti. Obsodbe so povezane z njihovo domnevno vlogo pri spodbujanju nasilnih nemirov, ki so izbruhnili maja 2023 po aretaciji nekdanjega premierja Imrana Khana. Obsojeni posamezniki so bili spoznani za krive spodbujanja javnosti k napadom na vojaške objekte in državno lastnino, kar so oblasti označile za upor proti državi. Sodba prihaja v času povečanih napetosti med pakistansko vlado in podporniki zaprtega bivšega premierja. Številni obsojeni novinarji so državo zapustili že pred izrekom kazni, saj so trdili, da so žrtve političnega pregona in zatiranja svobode govora. Mednarodne organizacije za človekove pravice so obsodbo že kritizirale in opozorile na vse slabše razmere za neodvisno novinarstvo v državi, kjer se kritični glasovi pogosto spopadajo z obtožbami o terorizmu in spodkopavanju nacionalne varnosti.

Donald Trump je opozoril Iran pred uporabo sile proti protestnikom, izjavil je, da so ZDA 'pripravljene' in da bo Washington 'prišel na pomoč' protestnikom, če jih bo Iran ubil. To je sprožilo opozorila, da bi Trump lahko destabiliziral celotno regijo.

Preiskovalci so ugotovili, da so kresničke na steklenicah šampanjca verjetno povzročile smrtonosni požar v švicarskem smučarskem središču. Iskre so se preblizu približale stropu prenapolnjenega bara in ga vnele.

V švicarskem smučarskem središču so preiskovalci v petek začeli zahteven proces identifikacije žrtev silovitega požara, ki je na silvestrovo zajel priljubljen bar Le Constellation. Ogenj je izbruhnil med praznovanjem novega leta v polnem objektu, kar je privedlo do tragičnih posledic. Oblasti si prizadevajo čim hitreje ugotoviti identiteto vseh pokojnih, hkrati pa poskušajo odkriti natančen vzrok za nastanek ognja. Lokalna policija in forenzični izvedenci tesno sodelujejo, da bi svojcem čim prej podali odgovore, vendar opozarjajo, da bo postopek zaradi narave nesreče dolgotrajen. Prizorišče nesreče ostaja zaprto za javnost, medtem ko strokovnjaki zbirajo dokaze o morebitnih kršitvah varnostnih protokolov ali tehničnih napakah, ki bi lahko botrovale hitremu širjenju plamenov v prenatrpanem prostoru. Dogodek je pretresel lokalno skupnost in turiste v tem znanem zimskošportnem središču.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo svojega kabineta. Kot razlog je navedel potrebo po večji osredotočenosti na varnost in diplomatska pogajanja. Poleg tega je Zelenski napovedal, da bo Oleh Ivashchenko, trenutni vodja zunanje obveščevalne službe, imenovan za novega vodjo vojaške obveščevalne službe.

Donald Trump je v intervjuju za Wall Street Journal dejal, da jemlje večjo dozo aspirina, kot mu priporočajo zdravniki, ker verjame, da aspirin redči kri in tako varuje njegovo srce. Trump je izjavil, da ne želi, da bi mu 'gosta kri tekla skozi srce'.

Guverner jemenske province Hadramut, ki uživa podporo Savdske Arabije, je napovedal začetek operacije za mirno prevzetje vojaških baz in strateških točk, ki jih trenutno nadzorujejo sile Južnega prehodnega sveta (STC). Cilj akcije je ponovna vzpostavitev nadzora nad ključnimi infrastrukturnimi objekti v provinci po nedavnem napredovanju separatističnih sil. Guverner je v izjavi poudaril, da operacija ne predstavlja napovedi vojne ali poskusa zaostrovanja napetosti v regiji, temveč prizadevanje za stabilizacijo razmer. Napetosti med silami, ki jih podpira Savdska Arabija, in separatisti, ki jih podpirajo Združeni arabski emirati, odražajo širšo razdrobljenost jemenske države. Provinca Hadramut je zaradi svoje velikosti in naravnih virov ključna za politično stabilnost države, guvernerjeva poteza pa velja za poskus omejevanja vpliva STC, ki si prizadeva za neodvisnost južnega Jemna. Operacija naj bi potekala brez neposrednih spopadov, čeprav ostaja tveganje za morebitna trenja na terenu visoko.

Pakistansko protiteroristično sodišče je v odsotnosti obsodilo osem novinarjev in komentatorjev na družbenih omrežjih na dosmrtno zaporno kazen. Obsojenci so bili spoznani za krive terorističnih dejanj, povezanih z njihovimi spletnimi aktivnostmi, v katerih so izražali podporo zaprtemu nekdanjemu predsedniku vlade Imranu Khanu. Obsodbe so neposredna posledica dogodkov po 9. maju 2023, ko so Khanovi privrženci po njegovi kratkotrajni aretaciji napadli vojaške objekte po vsej državi. Sodišče je v svoji obrazložitvi poudarilo, da so obsojeni prek digitalnih platform spodbujali nasilje in širili propagando proti državi. Ker so obsojenci trenutno zunaj dosega pakistanskih organov pregona, so bile kazni izrečene v njihovi odsotnosti. Gre za nov korak v obsežnem zatiranju opozicijskih glasov in podpornikov nekdanjega premierja, ki se spopada s številnimi sodnimi postopki od svoje odstranitve z oblasti leta 2022. Mednarodne organizacije za svobodo medijev so nad sodbo izrazile zaskrbljenost, saj Pakistan še naprej uporablja protiteroristično zakonodajo za utišanje kritičnih novinarskih glasov.

Donald Trump je opozoril Iran pred ubijanjem protestnikov in napovedal, da bo v tem primeru posredovala ameriška vojska. Iranski vrhovni svet za nacionalno varnost pa je opozoril, da bi ameriško vmešavanje povzročilo motnje.

Ruska federacija je leto 2025 zaključila z minimalnimi ozemeljskimi pridobitvami, saj so njene sile zasedle zgolj 0,72 odstotka ukrajinskega ozemlja, kar pomeni, da Moskva trenutno nadzoruje približno 19 odstotkov sosednje države. Generalštab ukrajinske vojske ocenjuje, da je bilo v tem obdobju ubitih ali ranjenih več kot 400.000 ruskih vojakov, kar kaže na izjemno visoko ceno za zanemarljiv strateški napredek na fronti. Kljub velikim izgubam v moštvu in tehniki ruski predsednik Vladimir Putin vztraja pri nadaljevanju vojaških operacij in se po mnenju Kijeva načrtno izogiba mirovnim pogajanjem. Moskva je ob koncu leta sprožila obsežno informacijsko operacijo, s katero želi upravičiti svoja stališča, med drugim z obtožbami o ukrajinskem napadu na rezidenco predsednika Putina. Ukrajinska stran te navedbe zavrača in jih označuje za poskus destabilizacije diplomatskih prizadevanj. Strokovnjaki opozarjajo, da so ruske sile v letu 2025 naletele na močan odpor in se spopadale s številnimi logističnimi težavami. Strategija Kremlja očitno temelji na izčrpavanju ukrajinskih obrambnih linij, ne glede na človeške žrtve v lastnih vrstah. Medtem ko Rusija trdi, da bo dosegla vse zastavljene cilje, mednarodni opazovalci poudarjajo, da fronta ostaja večinoma statična, kar povečuje pritisk na obe strani za iskanje morebitne diplomatske poti, ki pa se trenutno zdi malo verjetna.

Donald Trump in visoki iranski uradniki so si izmenjali grožnje, medtem ko so gospodarski protesti zajeli dele Islamske republike, kar je še zaostrilo napetosti med državama. Iranski uradnik je kritiziral Trumpove grožnje z intervencijo, medtem ko je Trump posvaril Iran pred ubijanjem protestnikov in zagrozil z ameriškim odgovorom.

Savdska Arabija je izvedla sedem zračnih napadov na položaje Južnega prehodnega sveta (STC), ki ga podpirajo Združeni arabski emirati, v provinci Hadramaut. STC poroča o žrtvah. Spopadi so izbruhnili med silami, zvestimi guvernerju, ki ga podpira Savdska Arabija, in separatističnim STC. Jemenska vlada, ki jo podpira Savdska Arabija, je začela operacijo "Prevzem taborov" s ciljem ponovnega zavzetja ozemlja v provinci Hadramaut, ki ga nadzoruje STC.

Donald Trump je ponovil grožnje z vojaškim posredovanjem v Iranu, če bo režim nasilno zatrl protestnike, in dejal, da so ZDA "pripravljene in opremljene". Iranski uradniki so odgovorili, da bi vsakršno ameriško posredovanje destabiliziralo celotno regijo. Protesti v Iranu se nadaljujejo zaradi naraščajočih cen in gospodarskih težav, pri čemer so nekateri protesti prerasli v smrtonosne spopade.

Donald Trump je ponovil grožnje Iranu in dejal, da so ZDA pripravljene posredovati, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, so zahtevali smrtne žrtve.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem televizijskem nagovoru izrazil neomajno prepričanje v zmago Rusije v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Putin je ruske sile pozval k enotnosti in jih označil za heroje, ki se borijo za obstoj domovine. Njegov govor je potekal v senci zaostrenih vojaških aktivnosti, saj je Rusija v novoletni noči nad Ukrajino izstrelila rekordnih 205 dronov, ki so v Odesi in drugih regijah poškodovali kritično energetsko infrastrukturo ter ranili več civilistov, vključno s tremi otroki. Istočasno so ruski uradniki v zasedenem Hersonu poročali o ukrajinskem napadu z droni na hotel in kavarno v naselju Horli, kjer naj bi bilo ubitih 24 ljudi, več kot 50 pa ranjenih. Kijev teh navedb ni neposredno komentiral, je pa ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v svojem nagovoru poudaril, da je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen, a opozoril, da Ukrajina ne bo pristala na šibke pogoje, ki bi Rusiji omogočili nadaljnjo agresijo. Napetosti ostajajo visoke tudi zaradi ruskih trditev o domnevnem poskusu atentata na Putina z droni, kar pa so ameriški obveščevalni viri in CIA zavrnili kot neutemeljeno dezinformacijo.

ZDA so uvedle nove sankcije proti podjetjem in tankerjem zaradi podpore venezuelski naftni industriji. Kitajski tankerji so kljub blokadi nadaljevali pot proti Venezueli. Rusija je pozvala ZDA, naj prenehajo z zasledovanjem tankerja, ki pluje proti Venezueli.

Kitajski predsednik Xi Jinping bo v Pekingu gostil južnokorejskega predsednika Leeja Jae Myunga na štiridnevnem državniškem obisku, ki se bo začel v nedeljo. To bo prvi obisk južnokorejskega voditelja na Kitajskem po letu 2019 in obenem prvo srečanje na državni ravni v letu 2026 za obe državi. Voditelja se bosta v ponedeljek na drugem srečanju v zadnjih dveh mesecih posvetila predvsem vprašanjem gospodarskega sodelovanja in varnostnim razmeram na Korejskem polotoku. Obisk odraža prizadevanja Pekinga za krepitev vezi s Seulom v obdobju zaostrenih odnosov z Japonsko zaradi vprašanja Tajvana. Na dnevnem redu pogovorov bodo ključne teme, kot so naložbe v oskrbovalne verige, digitalno gospodarstvo, podnebne spremembe in boj proti mednarodnemu kriminalu. Južna Koreja si prizadeva, da bi Kitajska prevzela konstruktivno vlogo pri iskanju preboja v odnosih s Severno Korejo in pri ponovnem zagonu dialoga o denuklearizaciji. Kljub prizadevanjem za otoplitev odnosov pa med državama ostajajo odprta vprašanja, vključno s kitajskimi enostranskimi posegi v Zahodnem morju in dolgotrajno kitajsko prepovedjo uvoza določenih kulturnih vsebin iz Južne Koreje. Predsednik Lee bo obisk sklenil v Šanghaju, kjer bo obiskal zgodovinsko lokacijo začasne južnokorejske vlade iz časa japonske kolonialne vladavine.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem televizijskem nagovoru izrazil trdno prepričanje v rusko vojaško zmago v Ukrajini, medtem ko se konflikt približuje četrti obletnici začetka. Putin je ruske sile pozval, naj se spopadejo s sovražnikom z vsemi razpoložljivimi sredstvi, vojsko pa je označil za junake, ki bijejo eksistenčni boj proti Zahodu. Njegov govor je bil zaznamovan z retoriko o nacionalni enotnosti in tisočletni zgodovini Rusije, kljub ocenam zahodnih obveščevalnih služb o ogromnih izgubah na ruski strani. Novoletno praznovanje je minilo v znamenju stopnjevanja zračnih napadov. Rusija je na Ukrajino izstrelila rekordnih 205 dronov, ki so v Odesi ranili šest ljudi, vključno s tremi otroki, ter močno poškodovali energetsko infrastrukturo. Hkrati so iz zasedenih delov Ukrajine, predvsem iz regije Herson, prišla poročila o ukrajinskem napadu z droni na hotel in kavarno, kjer so civilisti pričakali novo leto. Po navedbah lokalnih proruskih oblasti je bilo v napadu ubitih najmanj 24 ljudi, med njimi tudi otrok. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem naslovu zavrnil Putinove navedbe in izpostavil, da je mirovni sporazum sicer "90-odstotno pripravljen", vendar Ukrajina ne bo pristala na šibke pogoje ali ozemeljske odstopke, ki bi zgolj podaljšali agresijo. Medtem ko diplomatski pritiski pod vodstvom ZDA naraščajo, so ameriški obveščevalni viri in predsednik Donald Trump zavrnili ruske obtožbe o domnevnem poskusu atentata na Putina z droni v njegovi rezidenci, kar v Kijevu vidijo kot ruski poskus sabotaže mirovnih pogajanj.

V Turkmenistanu je začel veljati nov zakon o virtualnih sredstvih, ki uradno legalizira rudarjenje in delovanje borz s kriptovalutami. Zakonsko podlago, ki jo je konec novembra podpisal predsednik Serdar Berdimuhamedov, so v državi uvedli z namenom diverzifikacije gospodarstva, ki je trenutno močno odvisno od izvoza zemeljskega plina. Nova uredba omogoča registracijo rudarjev, vključno s tistimi, ki niso rezidenti Turkmenistana, ter dovoljuje ustanavljanje rudarskih bazenov (mining pools). Kljub legalizaciji teh dejavnosti pa digitalna sredstva v državi še naprej nimajo statusa zakonitega plačilnega sredstva, valute ali vrednostnega papirja. Izvajanje zakona vključuje vzpostavitev strogega regulativnega okvira pod nadzorom centralne banke. Borze kriptovalut bodo za delovanje potrebovale ustrezne licence, hkrati pa bodo morale izvajati preverjanje strank (KYC) in postopke za preprečevanje pranja denarja (AML). Poleg tega zakon predpisuje stroge zahteve glede varnega shranjevanja sredstev v tako imenovanih hladnih denarnicah. Ta korak Turkmenistana, ki velja za eno najbolj zaprtih držav na svetu, sledi trendom v sosednjem Kazahstanu in širši srednjeazijski regiji, kjer države poskušajo izkoristiti presežke energije za razvoj digitalne infrastrukture.