Objavljeno: 2. 1. 2026 12:42
Ruska federacija je leto 2025 zaključila z minimalnimi ozemeljskimi pridobitvami, saj so njene sile zasedle zgolj 0,72 odstotka ukrajinskega ozemlja, kar pomeni, da Moskva trenutno nadzoruje približno 19 odstotkov sosednje države. Generalštab ukrajinske vojske ocenjuje, da je bilo v tem obdobju ubitih ali ranjenih več kot 400.000 ruskih vojakov, kar kaže na izjemno visoko ceno za zanemarljiv strateški napredek na fronti.
Kljub velikim izgubam v moštvu in tehniki ruski predsednik Vladimir Putin vztraja pri nadaljevanju vojaških operacij in se po mnenju Kijeva načrtno izogiba mirovnim pogajanjem. Moskva je ob koncu leta sprožila obsežno informacijsko operacijo, s katero želi upravičiti svoja stališča, med drugim z obtožbami o ukrajinskem napadu na rezidenco predsednika Putina. Ukrajinska stran te navedbe zavrača in jih označuje za poskus destabilizacije diplomatskih prizadevanj.
Strokovnjaki opozarjajo, da so ruske sile v letu 2025 naletele na močan odpor in se spopadale s številnimi logističnimi težavami. Strategija Kremlja očitno temelji na izčrpavanju ukrajinskih obrambnih linij, ne glede na človeške žrtve v lastnih vrstah. Medtem ko Rusija trdi, da bo dosegla vse zastavljene cilje, mednarodni opazovalci poudarjajo, da fronta ostaja večinoma statična, kar povečuje pritisk na obe strani za iskanje morebitne diplomatske poti, ki pa se trenutno zdi malo verjetna.
1. jan. 2026
Ob vstopu v leto 2026 je Vladimir Putin v novoletnem nagovoru ponovno napovedal končno rusko zmago in vojno označil za eksistenčni boj proti Zahodu. Ukrajina in EU sta v tem času zavrnili ruske obtožbe o domnevnih napadih na rusko predsedniško rezidenco.
4. dec. 2025
Konec leta 2025 so mirovna pogajanja stagnirala, saj je Rusija vztrajala pri prepovedi vstopa Ukrajine v Nato. Medtem je Vladimir Putin grozil z nasilno osvoboditvijo Donbasa, Dmitrij Medvedjev pa z vojno proti Evropski uniji v primeru zasega ruskega premoženja.
25. okt. 2025
Ruski predsednik je opozoril na oster odgovor, če bi Ukrajina uporabila zahodno orožje dolgega dosega za napade globoko v ruskem ozemlju. V tem obdobju so se vrstili napadi na energetsko infrastrukturo na obeh straneh fronte.
7. okt. 2025
Ukrajina je izvedla obsežne napade z droni na rusko ozemlje, kar je povzročilo izpade električne energije. Hkrati je Kijev zaprosil države G7 za pomoč pri uvozu plina zaradi uničene lastne infrastrukture.
21. jul. 2025
Poleti 2025 je ameriški predsednik Donald Trump Moskvi postavil 50-dnevni rok za prekinitev ognja, medtem ko so zavezniki Nata razpravljali o novih strategijah za oborožitev Ukrajine in prisilitev Rusije k pogajanjem.
"Rusija je leto 2025 končala s tem, kar je Ukrajina opisala kot informacijsko operacijo, namenjeno izogibanju mirovnim pogovorom."
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Vladimir Putin | Negativno |
| Generalštab ukrajinske vojske | nevtralno |
| Evropska unija | nevtralno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Dogajanje v Ukrajini ima neposreden vpliv na varnostno arhitekturo Evrope in s tem na Slovenijo kot članico EU in zveze NATO. Dolgotrajna vojna vpliva na stabilnost trgov, energetsko varnost in geopolitično ravnovesje v regiji, kjer ima Slovenija svoje strateške interese. Nadaljevanje konflikta z visokimi žrtvami povečuje tveganje za širšo eskalacijo, kar neposredno zadeva slovensko zunanjo in obrambno politiko.
8. okt 11:04
Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da so ruske sile letos zavzele skoraj 5.000 kvadratnih kilometrov ozemlja v Ukrajini, vključno z 212 naselji. Putin je poudaril, da ima Rusija popolno strateško pobudo na bojišču.
Predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo ukrajinske vojaške obveščevalne službe za svojega novega vodjo kabineta. Ta poteza se je zgodila v času, ko ZDA vodijo diplomatska prizadevanja.
1. jan 12:42
Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da trdno verjame v rusko zmago v vojni v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Medtem ko je Putin vojno označil za eksistenčni boj proti Zahodu, so ruske sile stopnjevale napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in civilna območja, predvsem v Odesi, kjer je bilo ranjenih šest oseb, vključno z otroki. Ruska vojska je prav tako prejela ukaze za vzpostavitev novih »tamponskih območij« globoko znotraj ukrajinskega ozemlja v regijah Sumi in Harkov. Hkrati so Ukrajina, Združene države Amerike in Evropska unija odločno zavrnile ruske trditve o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo zasebno rezidenco v Novgorodski regiji. Kremelj je incident označil za teroristični poskus atentata in napovedal zaostritev svojih pogajalskih stališč, vendar zahodni obveščevalci in ukrajinski uradniki menijo, da gre za zrežirano provokacijo z namenom spodkopavanja mirovnih pogajanj. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij podprl stališče, da prav rusko vztrajanje pri vojni predstavlja glavno oviro do miru, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v svojem nagovoru poudaril, da je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen, a zahteva trdna varnostna jamstva.
1. jan 14:42
Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru izrazil trdno prepričanje v končno zmago Rusije v vojni proti Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Putin je v televizijskem nagovoru pozval rojake k podpori vojakom, ki jih je označil za junake v domnevnem eksistencialnem boju proti Zahodu. Medtem ko je Putin nagovarjal javnost, so se na terenu stopnjevali spopadi; ukrajinske sile so poročale o obsežnem ruskem napadu z droni na pristaniško mesto Odesa, kjer je bilo poškodovanih več stanovanjskih zgradb in energetska infrastruktura, pri čemer je bilo ranjenih šest oseb, vključno z otroki. Napetosti so se dodatno zaostrile zaradi ruskih obtožb, da je Ukrajina v novoletni noči izvedla napad z droni na letoviško mestece Horli v okupirani regiji Herson, kjer naj bi po navedbah lokalnih proruskih oblasti umrlo 24 civilistov, več kot 50 pa je bilo ranjenih. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem nagovoru te obtožbe zavrnil in poudaril, da je mirovni sporazum sicer že 90-odstotno pripravljen, vendar Ukrajina ne bo pristala na šibke pogoje, ki bi Rusiji omogočili nadaljevanje agresije. Hkrati so ameriške obveščevalne službe (CIA) zavrnile predhodne ruske trditve o ukrajinskem poskusu atentata na Putina v njegovi rezidenci, kar je v dneh pred novim letom resno ogrozilo mirovna pogajanja pod okriljem Donalda Trumpa.
Rusija je obtožila Ukrajino, da je v napadu z dronom na hotel in kavarno v delu regije Herson, ki je pod ruskim nadzorom, ubila najmanj 24 ljudi, med njimi tudi otroka. Napad se je zgodil med novoletnimi praznovanji.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru dejal, da je mirovni sporazum za končanje vojne z Rusijo "90-odstotno pripravljen".
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Vladimir Putin | Negativno |
| Generalštab ukrajinske vojske | nevtralno |
| Evropska unija | nevtralno |
Dogajanje v Ukrajini ima neposreden vpliv na varnostno arhitekturo Evrope in s tem na Slovenijo kot članico EU in zveze NATO. Dolgotrajna vojna vpliva na stabilnost trgov, energetsko varnost in geopolitično ravnovesje v regiji, kjer ima Slovenija svoje strateške interese. Nadaljevanje konflikta z visokimi žrtvami povečuje tveganje za širšo eskalacijo, kar neposredno zadeva slovensko zunanjo in obrambno politiko.