APDEJT.si

Kamerunski predsednik Paul Biya, najstarejši vladajoči voditelj na svetu, si je zagotovil osmi mandat na volitvah. Rezultati so sprožili spopade med varnostnimi silami in podporniki opozicije, ki trdijo, da so bile volitve prirejene.

Med protesti v Douali, ki so izbruhnili pred uradno razglasitvijo izidov sporne predsedniške volitve, so bili ubiti najmanj štirje ljudje. Protestniki so se spopadli z varnostnimi silami.

Med spopadi med varnostnimi silami in protestniki opozicije v Douali so bili ubiti najmanj štirje ljudje. Smrtne žrtve je potrdil regionalni guverner, po navedbah kampanje predsedniškega kandidata Issa Tchirome pa so bili ubiti s strelnim orožjem.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je postal prvi nekdanji predsednik Francije, ki je začel prestajati zaporno kazen. Sarkozy se je v torek, 21. oktobra, pridružil zaporu Santé v Parizu, da bi odslužil kazen v zvezi z libijskim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007. Ob odhodu proti zaporu so ga podpirali njegovi privrženci.

Smrt nekdanjega kenijskega premierja Raile Odinga je sprožila številne odzive afriških voditeljev. Predsednik Gane, John Dramani Mahama, in nekdanji predsednik Nana Akufo-Addo sta izrazila sožalje ob njegovi smrti, ki jo Mahama opisuje kot izgubo za Kenijo, Afriko in svet. Odinga je bil pomembna osebnost, ki je zaznamovala kenijsko politiko.

Papež Leo XIV. je obsodil svetovno neuspešnost pri odpravljanju lakote, pri čemer je krivdo pripisal "brezdušnemu gospodarstvu" in pozval ljudi k ponovnemu razmisleku o življenjskih slogih in prioritetah. Izpostavil je neenakosti, ki omogočajo, da imajo nekateri vse, medtem ko mnogi nimajo nič.

Strokovnjaki ZN so izrazili zaskrbljenost zaradi nemškega policijskega nadzora nad pro-palestinskimi demonstracijami in zatiranja solidarnosti s Palestino. Kandidat za newyorškega župana, Zohran Mamdani, je Izrael obtožil genocida, kar je sprožilo burno razpravo. Odkrita je bila izraelska kampanja dezinformiranja, ki cilja na Indonezijo, z namenom preoblikovanja svetovnega pogleda na njeno stališče do Izraela in Palestine. Govor Donalda Trumpa v Knesetu pa je bil označen kot proslavljanje vojnih zločinov.

Madagaskarski predsednik Andry Rajoelina je zapustil državo in pobegnil v Dubaj, potem ko se je elitna vojaška enota CAPSAT pridružila protestom generacije Z, ki so zahtevali njegov odstop. Polkovnik Michael Randrianirina, vodja vojaškega udara, je izjavil, da prevzema položaj predsednika in pričakuje, da bo v naslednjih dneh zaprisegel.

Notranji minister Laurent Nuñez je potrdil, da je Nicolasu Sarkozyju, ki je zaprt v zaporu La Santé, zagotovljena posebna zaščita. Dva varnostna uslužbenca sta nameščena v sosednji celici in neprekinjeno spremljata nekdanjega predsednika zaradi groženj, ki jih prejema. Minister je pojasnil, da bo ta zaščita veljala, dokler bo ocenjena kot potrebna.

V Združenih državah Amerike je potekala obsežna preiskava nezakonitih iger na srečo, ki je privedla do aretacije 31 oseb, vključno z NBA zvezdniki, kot so Chauncey Billups, Terry Rozier in Damon Jones, ter člani mafije. Aretacije so potekale v različnih, a povezanih primerih po vsej državi.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi obsodbe v primeru nezakonitega financiranja kampanje s libijskim denarjem. Sarkozy je prvi nekdanji francoski voditelj, ki je bil po letu 1945 poslan v zapor. Pred zaporom se je zbrala množica podpornikov in družinskih članov, medtem ko njegov odvetnik razkriva, da bo imel omejene stike z drugimi zaporniki in bo deležen treh obiskov tedensko.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi nezakonitega financiranja svoje kampanje leta 2007 s sredstvi iz Libije. Njegovi odvetniki so že vložili pritožbo za njegovo izpustitev. Sarkozy se je pred prihodom v zapor pozdravil s podporniki.

Nicolas Sarkozy je v torek začel prestajati zaporno kazen v zaporu La Santé v Parizu. Pred zaporom in pred njegovo vilo Montmorency v 16. okrožju so se zbrali številni podporniki, ki so izražali svojo podporo in prepričanje v njegovo nedolžnost. Nekateri so njegovo obsodbo označili za "pravni udar". Sarkozy je postal prvi nekdanji francoski voditelj, ki je končal za rešetkami po drugi svetovni vojni.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je postal prvi nekdanji predsednik Francije, ki je začel prestajati zaporno kazen. Sarkozy se je v torek, 21. oktobra, pridružil zaporu Santé v Parizu, da bi odslužil kazen v zvezi z libijskim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007. Ob odhodu proti zaporu so ga podpirali njegovi privrženci.

Nicolas Sarkozy je v spremstvu soproge Carle Bruni prispel v zapor La Santé, kjer je začel prestajati petletno zaporno kazen. Pred aretacijo so ga obiskali njegovi otroci. Preiskava proti Sarkozyju se je začela leta 2011, ko ga je eden od sinov libijskega diktatorja obtožil prejemanja sredstev iz Tripolija za financiranje kampanje leta 2007. Sarkozyjeva celica naj bi bila opremljena s kuhinjo, hladilnikom in tušem.

Crvena zvezda je uradno potrdila prihod ameriškega branilca Džereda Batlerja. Batler je v svoji karieri odigral 148 tekem v ligi NBA, kjer je dosegal povprečno 6,7 točke, 1,5 skoka in 2,8 asistence na tekmo.

Nigerija je izrazila dobrodošlico ameriški pomoči v boju proti islamističnim upornikom, vendar pod pogojem spoštovanja njene ozemeljske celovitosti. Medtem je nekdanji minister Femi Fani-Kayode ostro kritiziral Trumpovo grožnjo z vojaškim posredovanjem. Varnostni strokovnjak Zagazola Makama pa je posvaril, da bi lahko Trumpove izjave spodbudile teroristične skupine k napadom na kristjane v Nigeriji.

Iranske oblasti so usmrtile Bahmana Choubi Asla, ki so ga obtožile vohunjenja za Izrael. Po navedbah Irana naj bi bil Choubi Asl eden najpomembnejših agentov izraelske obveščevalne agencije Mossad in naj bi imel dostop do pomembnih podatkovnih baz.

Donald Trump je izjavil, da je pripravljen uvesti nove sankcije proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini, na kar je Kremelj odgovoril, da nobene sankcije ne bodo spremenile poteka vojne. Vladimir Zelenski pa je po mnenju nekaterih s svojimi izjavami užalil Trumpa.

V Izraelu so potekali protesti, imenovani "dan motenj", kjer so protestniki nasprotovali pozivu več deset tisoč rezervistov za ofenzivo v Gazi. Protestniki so se zbrali pred rezidenco Benjamina Netanjahuja v Jeruzalemu, zahtevajoč dogovor o Gazi in izpustitev talcev. Netanjahu je protestnike označil za "fašistične milice" in kritiziral policijo zaradi neukrepanja. Opozicijski poslanec Yair Lapid je odgovoril, da je Netanjahu najbolj zaščiten človek na Bližnjem vzhodu. Britanska zdravnica se sooča z disciplinskimi postopki zaradi antisemitskih izjav in podpore Hamasu.

Izrael je izstrelil nov vohunski satelit, s čimer je sporočil sovražnim državam o svojih obveščevalnih zmogljivostih. Vojska je prestregla raketo, izstreljeno iz Jemna proti Izraelu.

Po poročanju Bele hiše naj bi Donald Trump podpisal odlok o preimenovanju Ministrstva za obrambo v Ministrstvo za vojno. Zadnja uporaba tega imena sega v obdobje po drugi svetovni vojni. Sekretar za obrambo Hegseth naj bi to spremembo podpiral zaradi 'bojevniškega etosa' oboroženih sil.

Združeni narodi so obsodili uboj najmanj 63 ljudi v vasi Darajamal v zvezni državi Borno, senator Mohammed Ali Ndume pa je obsodil uboj vojakov, uslužbencev imigracije in civilistov. Atiku Abubakar je izrazil globoko žalost zaradi napada in pozval k enotnosti proti terorizmu, Ndume pa je pozval vlado, da prioritetno obravnava varnost državljanov.

Malijske oblasti so aretirale francoskega državljana, osumljenega vohunjenja za francoske obveščevalne službe, in obtožile "tuje države" poskusov destabilizacije države.

Polkovnik Michael Randrianirina je prisegel kot novi predsednik Madagaskarja po vojaškem udaru, ki je sledil množičnim protestom zaradi pomanjkanja elektrike in vode, v katerih je umrlo več kot 20 ljudi. Prebivalstvo Madagaskarja pozdravlja novega predsednika kot znak potrebne politične spremembe.

Glede na novo raziskavo organizacije Unapei se ob začetku šolskega leta na tisoče otrok s posebnimi potrebami sooča s pomanjkanjem ustrezne šolske podpore, pri čemer 13 % učencev v specializiranih ustanovah nima zagotovljenih ur pouka. Organizacija Unapei opozarja, da so mnogi otroci obravnavani kot 'nevidni' za izobraževalni sistem in pogosto prejmejo manj kot dvanajst ur pouka na teden, kar ima resne posledice za njihovo prihodnost.