APDEJT.si

Rusija je sporočila, da je preprečila ukrajinsko-britansko zaroto za ugrabitev ruskega bojnega letala MiG-31, opremljenega s hipersonično raketo Kinžal. Rusija je dejanje označila za provokacijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom zaprosil za dodatne sisteme zračne obrambe in rakete. Zelenski je poudaril, da Rusija izkorišča trenutne razmere.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obiskal ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Beli hiši. Med pogovori je Trump izpostavil, da imajo Združene države Amerike težave z dobavo raket Tomahawk, ki jih Ukrajina potrebuje za obrambo.

General Fabien Mandon je izrazil prepričanje, da bi Rusija lahko poskusila nadaljevati vojno v Evropi, zato je poudaril nujnost pripravljenosti francoske vojske na morebiten spopad v naslednjih treh do štirih letih.

Ukrajina načrtuje posodobitev svoje zračne flote z nakupom do 100 francoskih bojnih letal Rafale. Predsednik Volodimir Zelenski je med obiskom v Franciji podpisal izjavo o nameri za nakup teh letal. Dogovor vključuje tudi nakup sistemov zračne obrambe, dronov in vodenih bomb. Finančne podrobnosti posla niso bile razkrite, nakup pa odpira vprašanja o financiranju.

Ruske sile zračne obrambe so nad Črnim morjem v bližini Sevastopola uničile štiri brezpilotna letala. Po besedah guvernerja Mihaila Razvožajeva mestni objekti niso bili poškodovani.

Rusija je izvedla obsežen nočni napad na Ukrajino z droni in raketami, pri čemer je umrlo najmanj pet civilistov. Napad je ciljal na civilno infrastrukturo in povzročil izpade električne energije. Rusija naj bi s tem prikrivala neuspešno poletno ofenzivo. Napadi so bili usmerjeni tudi na ukrajinska obrambna podjetja in energetsko infrastrukturo. EU je obsodila ruske napade na civiliste in infrastrukturo ter ponovila podporo Ukrajini.

Donald Trump je izrazil razočaranje nad Vladimirjem Putinom zaradi nadaljevanja vojne v Ukrajini. Skupina ameriških vojaških strokovnjakov je pozvala Trumpa, naj uporabi grožnjo z orožjem dolgega dosega za Kijev in možnost uvedbe carin, da bi povečal pritisk na Putina.

Izrael je bolnišnicam v Gazi vrnil trupla 30 Palestincev v zameno za posmrtne ostanke dveh izraelskih talcev. Hamas je doslej vrnil posmrtne ostanke 17 od 28 trupel, ki bi jih moral vrniti ob začetku premirja.

Moskva je obtožila EU, da poskuša sabotirati srečanje med Putinom in Trumpom z zaostrovanjem konflikta v Ukrajini. Kremelj je poudaril, da pred vrhom v Budimpešti ostajajo številna odprta vprašanja, datum pa še ni določen. Trump je pozval k takojšnji ustavitvi spopadov med Rusijo in Ukrajino ter spodbudil pogovore o spornih ozemljih. Prav tako naj bi Trump zahteval predajo celotnega Donbasa Putinu.

Ukrajina in Francija sta dosegli dogovor, po katerem bo Ukrajina od Francije kupila do 100 lovskih letal Rafale. Dogovor je bil objavljen ob obisku ukrajinskega predsednika Zelenskega v Parizu.

Hamas je Mednarodnemu odboru Rdečega križa v Gazi izročil posmrtne ostanke dveh izraelskih talcev. Izraelska vojska je to potrdila na platformi X. Družina Haniyeh pa je zanikala poročila, da so njihovi sorodniki zapustili Gazo na turško zahtevo. Hamas naj bi tudi načrtoval obsežno operacijo proti oboroženim skupinam v Gazi, ki sodelujejo z izraelsko vojsko, z namenom ponovne vzpostavitve nadzora.

Hamas je v skladu s sporazumom o prekinitvi ognja Rdečemu križu izročil posmrtne ostanke dodatnega izraelskega talca. Izraelska vojska je v osrednji Gazi ubila dva Palestinca.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v petek v Washingtonu, kjer naj bi razpravljala o dobavi raket Tomahawk Ukrajini. Trump je omenil možnost, da bi rakete najprej prodal državam NATO, ki bi jih nato posredovale Ukrajini.

Donald Trump je ukazal Pentagonu, naj začne testirati jedrsko orožje, da bi dohitel Kitajsko in Rusijo, kar je sprožilo zaskrbljenost generalnega sekretarja ZN Guterresa, ki opozarja na nevarnosti takšnega početja. Testiranje naj bi se ponovno začelo po 33 letih premora, odločitev pa je bila sprejeta tik pred srečanjem s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Podpredsednik JD Vance je zagovarjal potezo z obrazložitvijo, da je testiranje potrebno za zagotovitev pravilnega delovanja ameriškega jedrskega orožja.

Zvezno tožilstvo je v Dortmundu aretiralo nemško-poljskega državljana, ki naj bi v omrežju Darknet pozival k napadom na politike, objavljal smrtne sezname in ponujal nagrade za njihovo likvidacijo. Osumljenec naj bi objavljal tudi navodila za izdelavo bomb.

Po ruskih napadih na elektroenergetsko omrežje je ukrajinsko ministrstvo za energijo sporočilo o izpadih električne energije v najmanj sedmih regijah na severu, vzhodu, v centru in na jugu države.

V Gazi je prišlo do hudih spopadov med Hamasom in drugimi oboroženimi skupinami, v katerih je umrlo najmanj 27 ljudi. Spopadi so se začeli po prekinitvi izraelske vojne, pri čemer naj bi se klan Doghmush boril proti Hamasu. Dogajanje meče senco dvoma na zahteve po razorožitvi Gaze.

Ministri obrambe zveze NATO so se v Bruslju sestali, da bi razpravljali o okrepitvi podpore Ukrajini in izboljšanju odziva zavezništva na ruske vdore v evropskem zračnem prostoru. Ameriški sekretar za obrambo je izjavil, da se bo vojna v Ukrajini končala pod predsedovanjem Donalda Trumpa. Poudarek je bil tudi na novih tehnologijah, kot so sateliti in droni, ki radikalno spreminjajo dinamiko konflikta v Ukrajini.

Deset let po smrtonosnih napadih v Parizu sta se Islamska država (IS) in Al-Kaida znatno spremenili. Njune podružnice še vedno predstavljajo globalno varnostno grožnjo, zlasti v Afriki. Čeprav je osrednji poveljniški položaj džihadističnih skupin oslabel, vizija globalnega kalifata ostaja, pri čemer je Evropa še vedno v ideološkem križišču. Grožnja evropskim državam se je spremenila, saj so jih navdihnili izolirani napadi džihadističnih gibanj.