APDEJT.si

Talibani so v sredo kritizirali sosednje države, predvsem Iran in Pakistan, zaradi množičnega izgona Afganistancev, ki naj bi tam prebivali nezakonito. Omenjeni državi sta postavili roke in zagrozili z aretacijo ali deportacijo tistim, ki ne bodo upoštevali navodil.

Papež Leon XIV je ob 50. obletnici Helsinške pogodbe, pomembnega sporazuma iz obdobja hladne vojne, ki je zaznamoval novo dobo varnosti in človekovih pravic, pozval k obnovljeni zavezanosti diplomaciji za reševanje konfliktov. Dogodek je potekal v Rimu po splošni avdienci.

Ameriški borzni indeksi so se gibali umirjeno, saj je Wall Street pričakoval objavo odločitve Feda o obrestnih merah. Pričakuje se, da bo centralna banka ohranila obrestne mere, pri čemer bo pozornost usmerjena na septembrsko zasedanje.

Več mednarodnih medijev poroča o razpravah glede priznanja palestinske države, pri čemer se Velika Britanija in Laburistična stranka pozicionirata za takšno potezo kot del dvodržavne rešitve. Hkrati se krepi kritika Izraela zaradi humanitarne krize v Gazi, s posebnim poudarkom na stradanju otrok, kar je New York Times že popravil v svojem poročilu. Francesca Albanese, poročevalka ZN, se je izrekla proti sankcijam ZDA, ki jih je označila za antisemitske in trdi, da ji bodo resno vplivale na življenje. Poleg tega je bila v Veliki Britaniji uspešno izpodbijana vladna prepoved skupine Palestine Action, kar kaže na pravne izzive pri klasifikaciji palestinskih organizacij.

Združene države Amerike so repatriirale ameriškega otroka, ločenega od družine, iz obsežnega taborišča v severovzhodni Siriji. V taborišču so nameščene desetine tisoč ljudi, ki naj bi bili povezani z militantno skupino Islamska država.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na indijske izdelke, ki so začele veljati 1. avgusta, in hkrati opozoril na kazni za države, ki trgujejo z Rusijo. Trump je poudaril, da se rok za uvedbo carin ne bo podaljšal. Trumpova administracija je ocenila, da bi carine lahko zmanjšale globalne emisije CO2 za le 0,3 % do leta 2025. V kontekstu carin se je omenjala tudi usoda tovarne oblačil v Lesotu, ki je prenehala z delovanjem. Medtem so se pojavila poročila o kontroverzni predelavi katarskega letala za Trumpa, ki bi stala milijardo dolarjev, kar je sprožilo pomisleke glede zaposlitev in preiskave ameriško-katarskih poslovnih vezi. Poročali so tudi o Trumpovem intervjuju s kandidati za štirizvezdne generale, njegovem razočaranju nad ključnim svetovnim vodjo, ki ga je nekoč hvalil, ter otvoritvi novega golf igrišča v Aberdeenu.

V novicah danes prevladujeta poročili o debati kandidatov za nadomestne volitve v Alberti, kjer je Pierre Poilievre prejel navdušen sprejem, in opozorilu pred cunamijem v Britanski Kolumbiji. Na tisoče prebivalcev Alberte se je zbralo, da bi si ogledalo dvainpolurno politično debato.

Po dneh spopadov na meji med Tajsko in Kambodžo sta državi ponovno potrdili prekinitev ognja. Do dogovora je prišlo po srečanju, ki ga je posredovala Kitajska v Šanghaju. Čeprav naj bi prekinitev ognja stopila v veljavo že prej, so jo hitro preizkusili z raketnimi napadi. Predhodni poskusi pomiritve so vključevali posredovanje ZDA in Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN).

Ameriška pro-izraelska skupina Američani za varen Izrael je pozvala k bojkotu Francije, potem ko je predsednik Macron napovedal priznanje palestinske države, kar je sprožilo zaskrbljenost glede sporočila, ki ga to pošilja med krizo s talci. Kljub temu je Izrael odobril prošnje Francije, Španije, Belgije in Nemčije za dobavo humanitarne pomoči v Gazo z zračnimi spusti, ki jih bo izvedla jordanska letalska sila.

Ugandski opozicijski vodja Bobi Wine je izjavil, da so se politične razmere v Ugandi "poslabšale iz slabega v slabše" pred predsedniškimi volitvami, ki so predvidene v začetku prihodnjega leta. Wine, pevec, ki je postal poslanec, je omenil grožnje, s katerimi se soočajo on in drugi aktivisti, ki mobilizirajo proti dolgoletnemu predsedniku.

Mesto Winnipeg v Kanadi je izbralo razvijalce za pet projektov, katerih cilj je izgradnja stotin novih cenovno dostopnih stanovanj na mestnih zemljiščih. Podobno v Indianapolisu v ZDA poteka gradnja projekta Central, ki bo zagotovil 57 enot cenovno dostopnih stanovanj, od tega 11 za brezdomce. Ameriški senatni odbor je medtem soglasno potrdil dvostranski predlog zakona za povečanje ponudbe stanovanj in izboljšanje njihove dostopnosti. Študija v Duluthu pa je potrdila pomanjkanje stanovanj in visoke cene najemnin ter nakupov.

Avstralska vlada je vključila YouTube v prepoved uporabe socialnih medijev za otroke, mlajše od 16 let. To je zgodovinska odločitev, s katero so preklicali prejšnjo izjemo za to platformo. Poleg tega bo Google moral preprečiti, da bi si otroci, mlajši od 16 let, ustvarjali račune na YouTubu, kar je povzročilo jezo pri tehnološkem velikanu. Avstralski premier je poudaril, da je čas za ukrepanje, saj želi zaščititi otroke pred plenilskimi algoritmi in neprimernimi vsebinami. Nova pravila bodo začela veljati decembra.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je kljub trgovinskim politikam nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa zvišal napovedi globalne gospodarske rasti za letošnje in prihodnje leto, saj so se Trumpove trgovinske politike izkazale za manj škodljive, kot je bilo pričakovano. V Kanadi pa centralna banka (Bank of Canada) skoraj zagotovo ne bo spreminjala obrestnih mer, saj ocenjuje pritisk inflacije v luči gospodarske škode, ki jo povzročajo ameriške carine.

Glavni volilni uradnik Alberte je zavrnil pozive premierke Danielle Smith in njenega ministra za pravosodje, naj potrdi predlagano referendumsko vprašanje o odcepitvi. Smithova in minister za pravosodje Mickey Amery sta na družbenih omrežjih izrazila prepričanje, da bi morali imeti prebivalci Alberte možnost, da se izrečejo o tem vprašanju.

Mesto West Kelowna v Britanski Kolumbiji je izrazilo povečano zaskrbljenost glede javne varnosti pred prihajajočim koncertom ameriškega krščanskega glasbenika Seana Feuchta. Feucht je znan po svojih stališčih v gibanju 'Make America Great Again' (MAGA), koncert pa je načrtovan za 23. avgust v amfiteatru Memorial Park.

Britanski kolumbijski premier David Eby je izrazil prepričanje, da bo Kanada, kljub prizadevanjem nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa za razvoj industrije utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) na Aljaski, zmagala v tekmi za dobavo UZP azijskim trgom. Eby poudarja kanadske vrednote in zanesljivost države kot partnerja, ki lahko gorivo dostavi v Azijo na direkten in cenovno ugoden način. Verjame, da azijske vlade, ki iščejo zanesljive vire energije, ne bi smele gledati na Združene države Amerike.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je formalno predlagala odpravo pooblastil ameriške vlade za regulacijo toplogrednih plinov kot onesnaževalcev zraka. Ta poteza, ki vključuje razveljavitev znanstvene ugotovitve iz leta 2009, da toplogredni plini ogrožajo javno zdravje, bi močno oslabila sposobnost ZDA za boj proti podnebnim spremembam. Predlog je naletel na močno kritiko s strani okoljevarstvenikov in nekdanjih vodij EPA, ki opozarjajo na morebitne škodljive posledice za javno zdravje in okolje. Nasprotniki, vključno z generalnim državnim tožilcem Maina Aaronom Freyem, so izrazili zaskrbljenost, da takšno dejanje ignorira znanost in resničnost.

Kanadska Nova demokratska stranka (NDP) se po volitvah leta 2025 nahaja v izjemno šibkem položaju, kar odpira vprašanja o prihodnji smeri stranke in izbiri novega vodstva. Razprave o načelih in pragmatizmu so intenzivne. Medtem je v ZDA kandidat za župana New Yorka, socialist Zohran Mamdani, opozoril na temeljne težave Demokratske stranke, kar je izpostavil tudi župan Dallasa Eric Johnson, ki je nekdanjim volivcem demokratov celo predlagal selitev v Dallas.

Mehika je zvišala uvozne dajatve na spletne nakupe majhne vrednosti pri podjetjih, kot sta Shein in Temu, in sicer za 33,5 %. Ta poteza je usmerjena v boj proti tihotapljenju in davčnim utajam ter je sovpada s pogajanji o izogibanju morebitnim 30-odstotnim carinam ZDA na mehiški izvoz, ki ni zajet v sporazumu T-MEC. ZDA grozijo Mehiki z uvedbo carin na 15 % mehiškega izvoza, kar bi lahko močno prizadelo mehiško gospodarstvo.

Donald Trump se je ponovno odzval na dogajanje v poznovečernih oddajah, zanikajoč, da bi bil izključno odgovoren za odpoved oddaje 'The Late Show With Stephen Colbert'. Preko družbenega omrežja Truth Social je trdil, da so bile za odpoved oddaje krive 'slabe ocene', in napovedal, da sta naslednja na vrsti 'manj talentirani' Jimmy Kimmel in 'zelo negotovi' Jimmy Fallon. To je sprožilo vprašanja o Trumpovem vplivu na televizijsko industrijo in njegovem odzivu na kritike poznovečernih voditeljev.