Švicarske oblasti so sprožile preiskavo proti vodstvu bara v Crans-Montani zaradi suma nenaklepnega uboja v povezavi s požarom, ki je zahteval 40 življenj. Preiskovalci sumijo, da so kresničke na steklenicah šampanjca povzročile požar, ko so se preveč približale stropu bara, polnega ljudi.

Ameriški predsednik Donald Trump in visoki iranski predstavniki so si izmenjali ostre grožnje zaradi obsežnih protestov, ki so pretresli več delov islamske republike. Trump je v petek, 2. januarja 2026, prek družbenega omrežja Truth Social opozoril Teheran, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da so ameriške sile pripravljene (»locked and loaded«) in da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom v primeru stopnjevanja nasilja. Iranska stran se je na grožnje odzvala z ostrimi povračilnimi opozorili. Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo varnost ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf pa je ameriška oporišča v regiji označil za legitimne cilje v primeru agresije. Napetosti so se stopnjevale v času, ko so protesti zaradi visokih cen in gospodarske krize zahtevali že najmanj deset smrtnih žrtev, vrhovni voditelj Ajatola Ali Hamenej pa je odredil ostro ukrepanje proti demonstrantom.

Bangladeška zveza za kriket (BCB) je po pregledu razmer, posvetovanjih z bangladeško vlado in naraščajoči zaskrbljenosti zaradi spora glede igralca Mustafizurja Rahmana zavrnila potovanje v Indijo za svetovno prvenstvo T20 leta 2026. Islandija je ponudila, da bi prevzela mesto. Indijska kriket zveza (BCCI) je ukazala ekipi Kolkata Knight Riders, da izpusti Rahmana zaradi nedavnih dogodkov, kar je povzročilo kritike na račun Shahrukha Khana. Vodja BJP je pozdravil potezo BCCI.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je prispel v Peking na štiridnevni državniški obisk na Kitajskem, kjer se bo srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Obisk je Leejev prvi uradni obisk na Kitajskem po prevzemu položaja. Prvi Leejev dogodek je bilo srečanje s korejsko diasporo. Kitajska naj bi pred srečanjem "Xi-Lee" postavila štiri zahteve in štiri obljube, s ciljem preprečiti Južni Koreji aktivnejšo vlogo v Indo-Pacifiku. Med obiskom je Severna Koreja izstrelila več balističnih raket proti Japonskemu morju. Lee je pred obiskom izjavil, da Južna Koreja spoštuje načelo ene Kitajske.

Nicolása Madura so po prihodu v New York premestili v Metropolitanski priporni center v Brooklynu. Pričakuje se, da se bo kmalu srečal s sodnikom na Manhattanu. Kitajska je pozvala ZDA k njegovi takojšnji izpustitvi. Njegova soproga Cilia Flores je prav tako v zveznem priporu v New Yorku.

Po aretaciji Nicolasa Madura in njegove žene s strani ZDA so se pojavili novi odzivi in informacije. Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo zahtevo po takojšnji izpustitvi. Medtem so se pojavili posnetki Madura, ki je izzival Trumpa, naj ga aretira. Razkrilo se je, da je kitajski obrambni sistem v Venezueli hitro odpovedal. Začasno predsednico je prevzela podpredsednica Delcy Rodriguez. Venezuelanski izgnanci so proslavljali Madurovo aretacijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z napovedjo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti uporabile smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. V objavi na družbenem omrežju Truth Social je Trump zapisal, da je ameriška vojska »pripravljena in v nizkem štartu« (locked and loaded), ter obljubil pomoč iranskemu ljudstvu v primeru nasilnega zatiranja demonstracij. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih cen in gospodarske stagnacije, so se v zadnjih dneh razširili po celotni državi in postali ena največjih notranjih groženj iranskemu režimu v zadnjih letih. Iranski uradniki so se na Trumpove izjave odzvali z ostrimi opozorili in obsodbami. Sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese ter varnost njihovih vojakov. Iransko zunanje ministrstvo je Trumpove grožnje označilo za kršitev mednarodnega prava in pozvalo Združene narode k ukrepanju. Medtem je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ukazal, da je treba »izgrednike postaviti na njihovo mesto«, kar nakazuje na morebitno nadaljnje zaostrovanje policijskega odziva na ulicah.

Kandidat stranke DPP za župana okrožja Chiayi, Huang Rong-li, je med predstavitvijo političnega programa obljubil, da bo v treh letih zmanjšal dolg okrožja za 4,4 milijarde NTD in v četrtem letu izplačal denarne nagrade. Obljubil je tudi brezplačno zdravstveno zavarovanje za starejše od 65 let in subvencije za šolske malice ter šolnine. Poudaril je pomembnost župana z administrativnimi izkušnjami.

Zvezno sodišče v New Yorku je v soboto odprlo obtožnico proti venezuelskemu voditelju Nicolasu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores. Ameriško pravosodno ministrstvo ju obtožuje vodenja koruptivne in nelegitimne vlade, ki se je financirala z obsežnim trgovanjem z drogami. Po navedbah tožilstva sta Maduro in njegova soproga sodelovala v zaroti za narkoterorizem in uvoz več tisoč ton kokaina v Združene države Amerike. Obtožnica vključuje tudi kazniva dejanja, povezana z orožjem, in financiranje terorističnih dejavnosti. Nicolas Maduro in Floresova sta bila po navedbah ameriških medijev ujeta v obsežni vojaški operaciji, ki so jo ameriške sile izvedle v Venezueli. Generalna tožilka ZDA Pamela Bondi je poudarila, da so obtožbe rezultat dolgotrajne preiskave mamilarskih poti, ki naj bi jih nadzoroval Madurov režim. Senator Ted Cruz je Madura ob tem označil za nasilneža in podpornika teroristov. Obtožnica predstavlja vrhunec napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj ZDA Madura že dlje časa niso priznavale za legitimnega predsednika države.

Operacija zajetja Nicolása Madura naj bi po poročanju venezuelskega uradnika zahtevala približno 40 življenj med civilisti in vojaškimi osebami. Kitajsko zunanje ministrstvo je zahtevalo takojšnjo izpustitev Madura in njegove žene s strani Združenih držav. Trumpovi zavezniki naj bi izrazili nestrinjanje z napadom v Venezueli. Maduro naj bi s svojimi plesi ob pesmih, ki pozivajo k miru, spodbudil odločitev za njegovo aretacijo.

V obsežnem ameriškem letalskem napadu na Venezuelo, ki se je zgodil v zgodnjih sobotnih urah, je bilo ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Informacijo o žrtvah je pod pogojem anonimnosti potrdil visoki venezuelski uradnik, ki je navedel preliminarne podatke o posledicah vojaške operacije. Napad predstavlja drastično zaostritev napetosti med državama, čeprav uradne podrobnosti o specifičnih ciljih in razlogih za napad še niso v celoti razjasnjene. Ameriške sile so operacijo izvedle v času povečanih diplomatskih trenj, poročila pa nakazujejo, da so bili med ubitimi številni posamezniki, ki niso bili neposredno vključeni v vojaške dejavnosti. Venezuelske oblasti trenutno ocenjujejo celotno škodo na infrastrukturi in preverjajo končno število žrtev, medtem ko mednarodna javnost z zaskrbljenostjo pričakuje uradno pojasnilo Washingtona glede legitimnosti in obsega tega vojaškega posredovanja.

Med protesti v Iranu, ki so jih sprožile težke gospodarske razmere, je bilo ubitih najmanj 25 ljudi, po nekaterih poročilih pa celo 35. Varnostne sile so se spopadle s protestniki tudi na Teheranskem Velikem bazarju. Protesti so se razširili na več kot 250 lokacij. Ujetih je bilo več kot 1200 ljudi. ZDA so ponovno zagrozile z intervencijo.

Britanski premier Keir Starmer ni obsodil Trumpovega prevzema Venezuele kot kršitve mednarodnega prava. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval k ukrepanju po zajetju Madura s strani ZDA. Trevor Phillips je ostro kritiziral odziv laburistov na Trumpovo vojaško akcijo v Venezueli.

Zajem venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil je sprožil različne odzive. Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je dejanje označil za 'vojno dejanje'. Dominique de Villepin je kritiziral Macrona zaradi Madurovega zajetja. Demokrati trdijo, da je zajetje le 'distrakcija'. Beli hišni viri so razkrili, da je bila Trumpova osebna zamera eden ključnih motivov za ameriško prevzemanje Venezuele.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji predstavniki Irana so v začetku januarja 2026 izmenjali ostre grožnje zaradi vse večjih gospodarskih protestov, ki pretresajo islamsko republiko. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje (»locked and loaded«), če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, če bi prišlo do novih pobojev civilistov, pri čemer pa ni podal podrobnejših načrtov o morebitni obliki operacije. Iranski odziv je bil silovit in neposreden. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je opozoril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje v notranje zadeve države pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranski uradniki so ob tem poudarili, da so ameriška vojaška oporišča in vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče« v primeru agresije. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, hkrati pa je za podpihovanje nemirov obtožil Združene države Amerike in Izrael. Napetosti so se stopnjevale v času, ko je Iran zajel val protestov zaradi visokih cen, gospodarske stagnacije in propada nacionalne valute riala. Do zdaj je v spopadih z varnostnimi silami umrlo najmanj deset ljudi, nemiri pa so se razširili v več kot 25 mest po vsej državi. Dodatno težo Trumpovim besedam daje dejstvo, da so ZDA že junija lani izvedle letalske napade na iranske jedrske objekte, kar je odnose med državama pripeljalo na rob neposrednega vojaškega spopada.

Donald Trump je opozoril novo začasno predsednico Venezuele, da bo plačala ceno, če ne bo ravnala pravilno. Objavljena je bila prva javnomnenjska raziskava po ameriškem napadu v Venezueli, ki razkriva učinke na Trumpovo odobravanje. Po poročanju New York Timesa je ples Nicolása Madura motiviral Donalda Trumpa, da je ukazal njegovo aretacijo v Caracasu. Republikanci so kritizirali Trumpa zaradi izdaje agende 'Amerika na prvem mestu'.

Severna Koreja je v torek zjutraj proti vzhodni obali Japonskega morja izstrelila neidentificirano balistično raketo, kar predstavlja prvi tovrstni preizkus orožja v letu 2026. Generalštab južnokorejske vojske je v uradni izjavi potrdil izstrelitev, podrobnosti pa še preučujejo v sodelovanju z ameriškimi in japonskimi obveščevalnimi službami. Japonsko obrambno ministrstvo je prav tako zaznalo izstrelitev in opozorilo ladje v regiji na previdnost. Analitiki ocenjujejo, da je Pjongjang trenutek za preizkus izbral strateško, saj se dogodek sovpada z napetostmi med Združenimi državami Amerike in Venezuelo ter napovedanim obiskom južnokorejskega opozicijskega voditelja Lee Jae-myunga na Kitajskem. S tem dejanjem naj bi režim Kim Jong-una poskušal opozoriti na svojo vojaško prisotnost in okrepiti pogajalska izhodišča v regiji. Zadnji tovrstni preizkus balističnih raket kratkega dosega je Severna Koreja izvedla novembra lani.

Ministrstvo za pravosodje pod vodstvom Donalda Trumpa je tiho spremenilo ključne podrobnosti v obtožnici proti Nicoláxu Maduru, iz katere so odstranili omembo izmišljenega narkokartela, ki naj bi ga vodil Maduro. Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je izjavila, da bi delila Nobelovo nagrado za mir s Trumpom. Prve ankete po ameriškem napadu na Venezuelo so pokazale spremembe v Trumpovi popularnosti.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je odredil popolno blokado vseh sankcioniranih tankerjev, ki vstopajo v venezuelske vode ali jih zapuščajo, kar je povzročilo popoln zastoj pri izvozu surove nafte iz te južnoameriške države. Po poročanju tiskovne agencije Reuters, ki se sklicuje na štiri dobro obveščene vire, je izvoz venezuelske nafte upadel na zgodovinsko najnižjo raven. Operacije v pristaniščih so se ustavile, saj pristaniški kapitani niso prejeli nobenih zahtev za odobritev izplutja ladij, kar kaže na sistemsko ohromitev logističnih verig. Ukrep predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje politike do Venezuele in je že povzročil pretrese na svetovnih energetskih trgih. Zaradi prekinitve dobave se trgovci soočajo z negotovostjo, kar neposredno vpliva na nihanje cen nafte na mednarodnih borzah. Ker so pristanišča blokirana in ladje pod sankcijami ne morejo varno pluti, se Venezuela spopada z resno gospodarsko krizo, saj je država kritično odvisna od prihodkov iz prodaje energentov.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ameriških sil je Trump izjavil, da ZDA 'gospodarijo' v Venezueli, in omenil možnost vojaške akcije proti Kolumbiji. Delcy Rodriguez, začasna predsednica Venezuele, je spremenila svoje stališče in izrazila pripravljenost za sodelovanje z ZDA. Kolumbija je zaradi strahu pred nemiri okrepila vojaško prisotnost na meji z Venezuelo. Združeni narodi bodo razpravljali o zakonitosti ameriške aretacije Madura. Lin Jianfeng, član izvršnega sveta Hongkonga, je izrazil zaskrbljenost, da bi aretacija Madura in napadi v Venezueli lahko povzročili rast cen nafte in vplivali na uvoz in izvoz Hongkonga.