Močan potres z magnitudo 6,5 je v petek, 2. januarja 2026, stresel zvezno državo Guerrero v južni Mehiki. Po podatkih Geološkega zavoda Združenih držav Amerike (USGS) je bil epicenter potresa v bližini Acapulca, pomembnega pristanišča in turističnega središča na pacifiški obali. Tresenje tal so čutili tudi v približno 400 kilometrov oddaljenem glavnem mestu Ciudad de México, kjer so se prebivalci sredi prazničnega konca tedna v paniki umaknili na ulice. Naravna nesreča je terjala najmanj eno smrtno žrtev, ko je zaradi poškodb umrl 60-letni moški, poleg tega pa je bilo poškodovanih še 12 ljudi. Kljub precejšnji magnitudi poročila za zdaj ne navajajo večje gmotne škode v prestolnici ali v letoviških krajih. Reševalne ekipe so na terenu in preverjajo stanje infrastrukture, medtem ko prebivalci ostajajo v stanju pripravljenosti zaradi morebitnih popotresnih sunkov. Dogodek je povzročil precejšen preplah v regiji, ki je seizmično aktivna, a so tokratne posledice glede na moč sunka ostale razmeroma omejene.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je uradno imenoval nekdanjega podpredsednika države Chen Chien-jena za trinajstega predsednika osrednje raziskovalne ustanove v državi, Academia Sinica. Chen bo funkcijo nastopil 21. junija 2026, njegov petletni mandat pa bo trajal do 20. junija 2031. Odločitev je sledila izboru sveta ustanove, ki je predsedniku države predložil tri kandidate, med katerimi je bil Chen izbran za naslednika sedanjega predsednika Liao Chun-chihja, ki mu junija poteče mandat. Imenovanje je v tajvanski politiki sprožilo mešane odzive. Medtem ko so vladni krogi odločitev označili za pričakovano, so poslanci opozicijske stranke Kuomintang (KMT) izrazili kritiko, češ da imenovanje politično izpostavljenega posameznika ne sovpada s pričakovanji o generacijski pomladitvi vodstva znanstvenih institucij. Chen Chien-jen, ki je po izobrazbi epidemiolog, velja za tesnega zaveznika predsednika Laia in vladajoče stranke, kar po mnenju kritikov utegne vplivati na percepcijo neodvisnosti najuglednejše tajvanske raziskovalne organizacije.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je pozval k pogovorom s protestniki, vendar vztraja, da jih je treba 'postaviti na svoje mesto'. Število smrtnih žrtev protestov v Iranu je naraslo na 16. Predsednik Trump je opozoril, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo Teheran nasilno obračunal z njimi. Povečalo se je tudi število aretacij.

Vojaška koalicija pod vodstvom Savdske Arabije je izvedla zračni napad na vojaško taborišče, ki ga nadzoruje Južni prehodni svet (STC), separatistična organizacija v Jemnu, ki uživa podporo Združenih arabskih emiratov. Po besedah Mohameda Abdulmalika, visokega predstavnika omenjenega gibanja, je napad zahteval najmanj sedem smrtnih žrtev, več kot 20 oseb pa je bilo ranjenih. Incident predstavlja zaostritev znotraj protihutijevskega tabora, kjer se različne frakcije kljub skupnemu sovražniku spopadajo za prevlado na jugu države. Operacija poudarja vse večje razpoke v zavezništvu med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati, ki podpirata različne lokalne skupine z nasprotujočimi si interesi glede prihodnosti Jemna. Medtem ko Savdska Arabija podpira mednarodno priznano vlado, STC zahteva večjo avtonomijo ali neodvisnost južnega dela države. Humanitarne organizacije opozarjajo, da tovrstni notranji spopadi še dodatno poglabljajo krizo v državi, ki jo že leta pretresa državljanska vojna.

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči stopnjevanja protivladnih protestov v Iranu izdal opozorilo Teheranu, da bodo Združene države Amerike posredovale, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti lastnim državljanom. Protesti, ki so v Iranu izbruhnili zaradi globoke gospodarske krize in visoke inflacije, so se razširili po celotni državi. Po poročilih je v spopadih z varnostnimi silami življenje izgubilo že najmanj sedem oseb, kar nakazuje na začetek nasilnega zatiranja demonstracij. Trump je svoje stališče objavil na družbenem omrežju Truth Social, kjer je zapisal, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bodo iranske sile začele streljati na mirne udeležence shodov. Iranske oblasti so se na grožnje odzvale s trditvami, da proteste podpihujejo ZDA in Izrael, ter opozorile, da bi ameriško vmešavanje lahko destabiliziralo celotno regijo. Predsednik iranskega parlamenta je ob tem celo zagrozil, da bi ameriške vojaške sile lahko postale legitimna tarča napadov v primeru neposrednega posredovanja.

Vstop v leto 2026 je po celotni severni polobli zaznamovalo ekstremno zimsko vreme, ki je povzročilo številne nevšečnosti v prometu in oskrbi. Arktični val, ki se je razširil čez Severno Ameriko, Evropo in dele Azije, je prinesel temperature krepko pod lediščem, ponekod pa tudi nevarno poledico in obilno sneženje. V Združenih državah Amerike se prebivalci spopadajo z ledenim dežjem in snegom, medtem ko so v Hongkongu izdali prvo letošnje opozorilo pred mrazom, saj so se temperature spustile na 12 stopinj Celzija. V Evropi so razmere podobno zaostrene. Francija beleži eno najhladnejših prazničnih obdobij od začetka tisočletja, Grčija pa poroča o sneženju in padcu temperatur do -3 stopinj Celzija v Solunu. Tudi v severni Indiji nizke temperature in gosta megla ovirajo letalski promet in povzročajo zamude. Arktični zrak, ki je zajel obsežna območja, je neposredna posledica vdora polarnega zraka, ki se je začel ob koncu leta 2025 in se bo po napovedih meteorologov nadaljeval tudi v prvem tednu januarja.

V švicarskem baru je med praznovanjem novega leta izbruhnil uničujoč požar, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 47 ljudi. Več deset oseb je utrpelo hude poškodbe in so bili zaradi kritičnega stanja nemudoma prepeljani v specializirane centre za oskrbo opeklin po celotni Evropi. Prizorišče nesreče je bilo prizorišče množičnega zbiranja ob vstopu v novo leto, ko se je praznovanje sprevrglo v tragedijo. Švicarski tožilci so po opravljeni predhodni preiskavi sporočili, da so za izbruh ognja najverjetneje odgovorne t. i. ognjemetne svečke oziroma pirotehnični pripomočki na zabavi. Preiskava se nadaljuje, da bi ugotovili morebitno odgovornost lastnikov objekta ali organizatorjev dogodka glede varnostnih standardov. Reševalne ekipe so se vso noč spopadale z ognjenimi zublji in nudile pomoč preživelim, vendar se oblasti bojijo, da bi se število žrtev lahko še povečalo glede na resnost poškodb hospitaliziranih oseb.

FBI je sporočil, da je preprečil načrt za napad na silvestrovo v Severni Karolini, ki je bil usmerjen v trgovino z živili in restavracijo s hitro hrano. Osumljenec Christian Sturdivant, star 18 let, je bil aretiran 31. decembra in obtožen poskusa podpore terorizmu.

Švicarski preiskovalci preiskujejo vzrok požara v baru v Crans-Montani, ki je zahteval okoli 40 življenj in poškodoval 115 ljudi med novoletnim praznovanjem. Priče navajajo, da naj bi bila iskra iz šampanjca vzrok za požar. Med pogrešanimi je tudi grški državljan. Število smrtnih žrtev se je povzpelo na 47.

Ameriške oblasti so sporočile, da so preprečile teroristični napad, ki ga je navdihnila Islamska država in je bil načrtovan za silvestrovo.

Ameriške oblasti so sporočile, da so preprečile teroristični načrt, ki ga je navdihnila ISIS, in bil načrtovan za silvestrovo.

Požar v baru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je zahteval okoli 40 življenj in poškodoval 115 ljudi med novoletnim praznovanjem. Med pogrešanimi je tudi grški državljan. Švicarski preiskovalci preiskujejo vzrok požara, prizorišče nesreče pa so obiskali ljudje, ki so prižigali sveče v spomin na žrtve.

Švicarski preiskovalci so sporočili, da so iskre s šampanjskih steklenic, ki so bile preblizu stropu bara Le Constellation v Crans-Montani, verjetno zanetile smrtonosni požar med novoletnim praznovanjem. V požaru je umrlo 40 ljudi, več kot 100 je bilo poškodovanih. Preiskovalci se trudijo identificirati žrtve.

Severno poloblo je ob vstopu v leto 2026 zajel obsežen val arktičnega zraka, ki je prinesel ekstremno nizke temperature, obilno sneženje in poledico. V Združenih državah Amerike so meteorologi izdali opozorila pred ledenim dežjem in snegom, ki sta v prvih dneh januarja povzročala težave v prometu in oskrbi z energijo. Razmere so bile posebej zahtevne v zveznih državah Nebraska in Oregon, kjer je nevarnost zamrzovanja dežja na tleh ustvarila nevarne ledene plasti na cestah. Podobne zimske razmere so zaznamovale tudi Evropo in Azijo. Francija se je spopadala z enim najhladnejših prazničnih obdobij od začetka tisočletja, pri čemer so temperature ostale krepko pod sezonskim povprečjem. V Grčiji so v mestih, kot je Solun, zabeležili temperature pod lediščem, medtem ko je Hongkong izdal prvo opozorilo pred mrazom v sezoni. V Indiji sta megla in sneg ohromila letalski promet v New Delhiju, kar kaže na globalni obseg tega polarnega vdora, ki se je začel že konec leta 2025 in se nadaljuje v prve tedne novega leta.

Po Trumpovi grožnji posredovanja v Iranu, če bo ta ubil protestnike, so se pojavile kritike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je potezo označil za bolj povezano z nafto kot s svobodo govora, medtem ko so iranski uradniki obsodili Trumpove izjave kot vmešavanje v notranje zadeve. Trump je sicer na Truth Social zapisal, da so ZDA »pripravljene in opremljene« za odziv.

Na kitajskem sejmu animiranih filmov v mestu Suzhou so varnostniki in obiskovalci nasilno odstranili moškega, ki je bil oblečen v lik iz priljubljene japonske serije 'My Hero Academia'. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti med Kitajsko in Japonsko, ko kitajske oblasti vse pogosteje svarijo pred vplivom japonske kulture. Moškega so po poročanju očividcev podrli na tla in ga s silo odvedli s prizorišča, kljub temu da je kasneje poskušal situacijo pomiriti z nošenjem kape kitajske Rdeče armade. Istočasno je kitajski državni medij Learning Times objavil prispevek, v katerem opozarja na domnevno infiltracijo japonskega militarizma na področju zabave in športa. V članku so izpostavili znane športnike, med njimi japonskega namiznoteniškega igralca Tomokazuja Harimota, kot primere takšnega vpliva. Dogodek v Suzhouju odraža naraščajoč nacionalizem in ničelno toleranco do določenih elementov japonske pop kulture, ki so v preteklosti na Kitajskem veljali za neproblematične.

Mehiško prestolnico Ciudad de México je v jutranjih urah stresel močan potres z magnitudo 6,5, ki so ga čutili prebivalci po vsem mestu. Po podatkih mehiškega nacionalnega seizmološkega urada je tresenje tal povzročilo precejšnje vznemirjenje med prebivalstvom, saj so potresne valove zaznali v različnih delih velemesta. Zaradi naravnega pojava je bila prekinjena tudi redna dnevna tiskovna konferenca predsednice Claudie Sheinbaum, ki so jo morali iz varnostnih razlogov predčasno končati. Prva poročila o morebitni gmotni škodi ali žrtvah še niso popolna, vendar so se v mestu takoj sprožili varnostni protokoli in evakuacije nekaterih stavb. Predsednica Sheinbaum je med dogodkom ohranila mirnost, medtem ko so varnostne službe usmerjale prisotne na varno. Mehiške oblasti nadaljujejo z ocenjevanjem stanja na terenu, medtem ko seizmologi opozarjajo na možnost popotresnih sunkov, ki so v tem delu države ob takšnih magnituda pogosti.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v zadnjem četrtletju leta 2025 zabeležil 16-odstotni upad dobav vozil v primerjavi z enakim obdobjem lani, s čimer je podjetje izgubilo naziv največjega svetovnega prodajalca električnih vozil. Skupno je Tesla v četrtem četrtletju kupcem dostavila 418.227 vozil, kar je manj od pričakovanj analitikov in precej pod rezultatom kitajskega tekmeca BYD, ki je zasedel prvo mesto na svetovnem trgu. Letna raven prodaje se je prav tako znižala za približno 9 odstotkov, kar predstavlja drugo zaporedno leto upada prodaje za podjetje pod vodstvom Elona Muska. Kljub negativnim prodajnim rezultatom se je vrednost Teslinih delnic na borzi po objavi podatkov presenetljivo zvišala za skoraj dva odstotka. Analitiki ocenjujejo, da so bili vlagatelji že vnaprej pripravljeni na slabše rezultate, saj je podjetje konec decembra nenavadno objavilo konservativne napovedi, da bi ublažilo odziv trga. Upad prodaje sproža resna vprašanja o stabilnosti Teslinega osnovnega avtomobilskega poslovanja v času vse močnejše konkurence kitajskih proizvajalcev, ki s cenovno dostopnejšimi modeli hitro prodirajo na globalni trg.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v okviru širših kadrovskih sprememb v državnem vrhu na položaj vodje predsedniškega urada imenoval dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova. Devetintridesetletni Budanov bo na tem vplivnem mestu nasledil Andrija Jermaka, ki je lanskega novembra odstopil zaradi vpletenosti v korupcijski škandal. Imenovanje prihaja v ključnem obdobju, ko se Ukrajina še naprej spopada z rusko agresijo in obenem vodi zapletene procese v smeri morebitnih mirovnih pogajanj. Odločitev za Budanova, ki velja za enega najtesnejših zaveznikov Zelenskega in je znan po svojem operativnem delovanju na čelu obveščevalne službe, nakazuje na utrditev predsednikove najožje ekipe v času vojne. General Budanov bo kot novi vodja urada in glavni mirovni pogajalec prevzel ključno vlogo pri usklajevanju notranje politike in mednarodne diplomacije. Analitiki ocenjujejo, da je menjava nujna za povračilo zaupanja javnosti po korupcijskih aferah, ki so pretresle predsedniško palačo v Kijevu.

Nigerijska policija je Adeniyija Mobolajija Kayodeja obtožila nevarne in objestne vožnje, ki je povzročila prometno nesrečo, v kateri sta umrla dva prijatelja Anthonyja Joshue, Joshua pa je bil poškodovan.