APDEJT.si

Nove carine, ki jih je napovedal Donald Trump, bodo prizadele nemška farmacevtska podjetja, ki veliko izvažajo v ZDA, in bi lahko povzročile pomanjkanje nekaterih zdravil v Nemčiji. Carine, ki znašajo 100 % na uvoz zdravil v ZDA, bodo začele veljati 1. oktobra in bodo imele resne posledice za nemško zdravstveno oskrbo in globalne dobavne verige.

Mehiški poslovnež Ricardo Salinas Pliego je v Združenih državah Amerike plačal varščino v višini 25 milijonov dolarjev, da bi se izognil aretaciji. Razlog za to je dolg do podjetja AT&T, ki naj bi znašal 20 milijonov dolarjev. Dolg naj bi bil povezan s podjetjem Iusacell.

Trumpov govor pred Generalno skupščino ZN je bil prekinjen zaradi tehničnih težav, kot so pokvarjene tekoče stopnice in blesimeter. Kljub temu Trump meni, da je bil njegov govor, v katerem je med drugim ponovil, da je zaustavil sedem vojn v sedmih mesecih, "zelo dobro sprejet". V govoru je imel pričakovane in nepričakovane digresije, ena pa je bila posvečena največji prevari v zgodovini sveta.

Bela hiša je zavrnila prošnjo venezuelskega predsednika Nicolasa Madura za pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, s čimer je zavrnila poskus deeskalacije napetosti med državama. Tiskovna predstavnica Bele hiše, Karoline Leavitt, je pismo Madura Trumpu označila za polno laži, s čimer je nakazala, da so pogovori in odnosi med državama še vedno prekinjeni.

V Beogradu so potekali protesti, kjer so študenti in drugi državljani zahtevali odgovornost za domnevno policijsko brutalnost v Novem Sadu. Protesti so del dolgotrajnega gibanja, ki se je začelo leta 2024 po zrušenju stavbe. Medtem v Nepalu vojaki patruljirajo po ulicah Katmanduja zaradi uvedbe izrednih razmer po smrtonosnih protestih proti korupciji. Protesti so največji v zadnjih desetletjih, sprožila pa jih je prepoved dostopa.

Emmanuel Macron je za novega francoskega premierja imenoval Sébastiena Lecornuja, dosedanjega ministra za obrambo. To je že peti premier, ki ga je Macron imenoval v dveh letih. Lecornu je Macronov zvesti sodelavec, ki prihaja iz desnosredinskih političnih vrst.

Predsednik Nicolás Maduro je zavrnil pripoved iz Washingtona o domnevnem "Kartelu sonc", češ da je cilj omadeževati ugled Venezuele in preusmeriti pozornost. Poleg tega je ponovno odredil začetek božičnih praznikov v Venezueli, da bi spodbudil gospodarstvo, s čimer je ponovil poteze iz prejšnjih let.

Nicolás Maduro je ponovno prestavil začetek božiča v Venezueli na 1. oktober, enako kot leta 2024, da bi spodbudil gospodarstvo države. Verske voditelje to dejanje moti. Datum božiča je prestavil že več let.

Kitajski predsednik Xi Jinping bo 8. septembra prek video povezave iz Pekinga nagovoril virtualno srečanje voditeljev držav BRICS. Na povabilo brazilskega predsednika Luiza Inácia Lule da Silve bo Xi na srečanju podal pomemben govor, kjer naj bi razpravljal o gospodarstvu in multilateralizmu.

Premier François Bayrou se je 8. septembra soočil z glasovanjem o zaupnici. Pred glasovanjem je imel splošni politični govor, v katerem je izpostavil, da je proizvodnja nacionalna urgenca. Poudaril je, da imamo dve obveznosti glede priseljevanja: nadzorovati prihode in integrirati tiste, ki bodo tukaj. Opozoril je, da je odplačevanje dolga tiha, podzemna, nevidna in nevzdržna krvavitev. Izpostavil je, da je vitalna prognoza ogrožena in da je želel ta preizkus resnice.

Po besedah Donalda Trumpa so ZDA v južnem Karibskem morju izvedle vojaško operacijo, v kateri so potopile ladjo in ubile 11 domnevnih narkoteraoristov, povezanih z venezuelsko kriminalno združbo Tren de Aragua. Napad je sprožil kritike, Gustavo Petro ga je označil za umor. Daniel Ortega, predsednik Nikaragve, je dejal, da gre za poskus ZDA, da bi destabilizirale vlade v Latinski Ameriki.

Predsednik Združenih držav Amerike, Donald Trump, je potrdil, da so ameriške sile izvedle "smrtonosni napad" na ladjo, ki je prevažala droge in je izhajala iz Venezuele. Informacijo je potrdil tudi ameriški državni sekretar, pri čemer podrobnosti o operaciji, ki je potekala v Karibih, niso bile razkrite, razen da je bila ladja uničena.

Bolivijski predsedniški kandidat Jorge Quiroga Ramírez je napovedal, da bo prekinil več milijard dolarjev vredne pogodbe o litiju, ki jih je odhajajoči predsednik Luis Arce podpisal z Rusijo in Kitajsko. Quiroga je dejal, da teh pogodb ne priznava in da ne bodo odobrene. Bolivija se pripravlja na volitve, na katerih bi lahko dobila prvega ne-levega predsednika v zadnjih 20 letih.

Nicolás Maduro je pozval milice, rezerviste in prebivalstvo Venezuele k mobilizaciji zaradi domnevnih groženj ZDA. Medtem so ZDA okrepile svojo vojaško prisotnost ob venezuelski obali. Maduro trdi, da se bo v primeru napada na Venezuelo celotna Amerika dvignila v bran.

Kljub dogovoru med EU in ZDA, evropski sektor vina in žganih pijač ni bil izvzet iz 15-odstotnih ameriških carin, kar je povzročilo razočaranje med francoskimi izvozniki. Ameriški investitorji izražajo zaskrbljenost zaradi novih carin na evropske izdelke.

Po tem, ko so ZDA napotile tri bojne ladje v bližino Venezuele, se je povečala zaskrbljenost v Latinski Ameriki. Brazilija je izrazila zaskrbljenost zaradi prisotnosti ameriške vojske, bolivijski predsednik Luis Arce pa je ostro obsodil ameriško vojaško napotitev v bližini Venezuele.

Nicolás Maduro je obtožil Združene države Amerike 'nenavadnih groženj' po napotitvi vojakov na Karibe in zatrdil, da je Venezuela 'zatrla' Tren de Aragua. Zaradi grožnje Donalda Trumpa je Maduro aktiviral poseben varnostni načrt in razporedil 4,5 milijona milicionnikov po vsej državi, da bi okrepil svojo varnost.

Ameriški bruto domači proizvod (BDP) je v drugem četrtletju zabeležil 3-odstotno rast, kar je preseglo pričakovanja. Vendar pa analitiki opozarjajo, da to povečanje ni nujno znak rožnatega gospodarskega stanja. Rast naj bi bila namreč v veliki meri posledica znatnega zmanjšanja uvoza v zadnjem četrtletju, kar je umetno dvignilo BDP. Strokovnjaki napovedujejo, da bo rast v drugi polovici leta 2025 manj optimistična.

Podjetje PDVSA se pripravlja na ponovno delo v skupnih podvigih pod pogoji, podobnimi dovoljenjem administracije Bidna. Politični voditelj Henrique Capriles Radonski je ponovno odprtje operacij Chevron v Venezueli označil kot "dobro novico". Kolumbija in Venezuela sta podpisali memorandum o soglasju za vzpostavitev prve dvonacionalne gospodarske cone na svoji meji, kar je podprl tudi venezuelski podpredsednik.

Predsednik Ekvadorja Daniel Noboa je ukazal obsežne vladne reforme, ki vključujejo zmanjšanje števila ministrstev s 20 na 14 in odpuščanje 5.000 javnih uslužbencev. Ta ukrep, ki naj bi zmanjšal državne stroške za 41 %, je bil napovedan kot del strategije za izboljšanje učinkovitosti in poenostavitev birokracije. Reforme zajemajo združevanje ministrstev in sekretariatov ter vplivajo na administrativna in izvršilna področja, pri čemer so nekatere izjeme pri odpuščanjih potrdili na predsednikovih družbenih omrežjih.