APDEJT.si

Sodišče v Delhiju je razveljavilo odredbo, ki je policiji naročala preiskavo vloge voditelja BJP Kapila Mishre v izgredih, ki so leta 2020 pretresli severovzhodni del Delhija. Prebivalec Yamuna Viharja je v pritožbi trdil, da je Mishra blokiral cesto in uničeval vozove med izgredi, ter grozil protestnikom proti CAA. Sodišče je tako razveljavilo odredbo o registraciji FIR (First Information Report - prva informacija policije) proti Mishri.

V samomorilskem napadu pred okrožnim sodiščem v Islamabadu v Pakistanu je umrlo najmanj 12 ljudi, več kot 20 pa je ranjenih. Notranji minister Mohsin Naqvi je potrdil, da je napadalec poskušal vstopiti v poslopje sodišča, a ga je policija ustavila, preden je sprožil eksploziv. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, pakistanski talibani pa so bili v preteklosti že osumljeni podobnih dejanj.

V samomorilskem napadu pred sodiščem v Islamabadu je umrlo najmanj 12 ljudi, več kot 20 pa je ranjenih. Napad, prvi te vrste v mestu v zadnjih letih, je povzročil paniko med prebivalstvom. Notranji minister Pakistana, Mohsin Naqvi, je poročal o 'veliki škodi'.

Sodišče v Delhiju je razveljavilo odredbo o preiskavi vloge politika Kapila Mishre v izgredih, ki so leta 2020 pretresli severovzhodni del Delhija. Prebivalec Yamuna Viharja je v pritožbi trdil, da je Mishra blokiral cesto in uničeval vozičke prodajalcev med izgredi v Kardampuriju. Sodišče je prvotno odredilo registracijo FIR (First Information Report) proti Mishriju, vendar je to odredbo zdaj razveljavilo.

V Braziliji poteka sojenje proti nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru, ki je obtožen orkestriranja poskusa ohranitve oblasti po porazu na volitvah leta 2022. Sodnik Alexandre de Moraes, ki vodi postopek, je postal kontroverzna figura, saj ga nekateri vidijo kot branitelja demokracije, drugi pa kot "diktatorja". Bolsonarovi podporniki so po volitvah vdrli v vladne zgradbe v Brasílii. Bolsonaro zanika vse obtožbe in trdi, da so politično motivirane.

Sojenje Jairu Bolsonaru zaradi poskusa državnega udara se je nadaljevalo. Sodnik Alexandre de Moraes je Bolsonaru obtožil, da je poskušal v Braziliji vzpostaviti diktaturo. Sojenje Bolsonaru in drugim obtoženim poteka na Vrhovnem sodišču, kjer jim grozi do 40 let zaporne kazni.

Predsednik Donald Trump se je v Tokiu srečal z novoizvoljeno japonsko premierko Sanae Takaichi. Pogovarjala sta se o trgovini in varnosti, Trump pa je pohvalil njeno izvolitev kot prve ženske voditeljice Japonske.

V Sankt Peterburgu so aretirali ruskega državljana, ki je poskušal pretihotapiti tajne dokumente, povezane z ruskimi vojaškimi helikopterji in sistemi protizračne obrambe. Po poročanju časnika The Economic Times naj bi Pakistan poskušal iz Rusije izvoziti tehnologijo S-400.

Demokrati v ameriškem kongresu so objavili dodatna elektronska sporočila Jeffreyja Epsteina, ki nakazujejo, da je Donald Trump vedel za njegovo nedopustno vedenje. V elektronskih sporočilih Epstein omenja, da je Trump preživel ure z eno od deklet v njegovi hiši. Bela hiša je te obtožbe označila za blatenje predsednika.

Nekdanji kolumbijski predsednik Álvaro Uribe (2002–2010) je bil v ponedeljek na prvi stopnji spoznan za krivega podkupovanja prič in procesne prevare. Sodnica Sandra Liliana Heredia ga je v zgodovinski sodbi razglasila za odgovornega za kaznivo dejanje podkupovanja v kazenskem postopku, kar ga postavlja za prvega nekdanjega predsednika, obsojenega v zgodovini Kolumbije. Obsodba se nanaša na poskuse podkupovanja paravojaških enot, da bi spremenile pričevanja in ga ne bi povezale z desničarskimi enotami. Kljub temu, da je bil spoznan za krivega podkupovanja in procesne prevare, je bil oproščen enostavnega podkupovanja. Medtem ko Uribe zanika, da bi pritiskal ali podkupoval paravojaške enote, je primer sprožil močne odzive, pri čemer sta Federico Gutiérrez in Andrés Julián Rendón izrazila podporo Uribeju, trditač, da mu bo zgodovina dala prav. Sodni postopki so se začeli maja 2024, vendar se primer vleče že 13 let. Mediji so primer poimenovali 'sodba stoletja'.

Obsodba nekdanjega kolumbijskega predsednika Álvara Uribeja zaradi podkupovanja in procesne goljufije je močno razburkala kolumbijsko politiko. Predsednik Gustavo Petro je po izjavah ameriškega senatorja Marca Rubia in veleposlaništva ZDA v Bogoti pozval Washington, naj se ne vmešava v kolumbijski pravosodni sistem. Medtem se je iz pripora pobegnil mladoletnik, domnevno vpleten v načrtovanje napada na senatorja Miguela Uribeja Turbaya. V sosednjem Peruju pa je predsednica Dina Boluarte Bolivijo označila za »propadlo državo«, kar je sprožilo diplomatski spor.

Nekdanji kolumbijski predsednik Alvaro Uribe je bil spoznan za krivega večkratnih obtožb prevare in podkupovanja, kar pomeni prvo kazensko obsodbo nekdanjega predsednika države v zgodovini Kolumbije. Čeprav je pritožba skoraj gotova, ta sodba odpira nadaljnje preiskave vpletenosti Uribove družine v desetletja trajajoče vezi z organiziranim kriminalom, še posebej s paravojaškimi skupinami. Uribovi poskusi, da bi prikril svoje dejavnosti s prevaro in podkupovanjem, so propadli in niso ovirali naraščajočih kazenskih preiskav.

Vrhovno sodišče ZDA je znova dovolilo administraciji Donalda Trumpa, da odpravi začasno zaščito pred deportacijo za približno 300.000 venezuelskih migrantov. Sodišče je izdalo nujni odlok, s katerim je zadržalo odločitev nižjega sodišča v Kaliforniji, ki je sprva nasprotovala odpravi zaščite. Odločitev vrhovnega sodišča odpira možnost, da bodo venezuelski migranti izgubili zaščito pred deportacijo.

Izraelska mornarica je prestregla flotiljo s humanitarno pomočjo za Gazo in aretirala okoli 500 aktivistov, med njimi tudi Greto Thunberg. Dogodek je sprožil proteste po vsem svetu, vključno s protesti v Kolumbiji zaradi aretacije dveh kolumbijskih aktivistov. Italijanska premierka Giorgia Meloni je ponovila kritike na račun prestrežene flotilje, saj je bilo pridržanih 40 Italijanov.

Odločitev Christiana Estrosija, da poimenuje prostor pred policijskim hotelom v Nici po Nicolasu Sarkozyju, je sprožila val ogorčenih odzivov, od PCF do LFI in lokalnih skupin. Sarkozy je obsodbo zaradi libijskega financiranja označil za krivico in kritiziral sodnike. Predsednik Macron je obsodil grožnje sodnici, ki je obsodila Sarkozyja.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je razkrila, da so jo skupaj z več člani njene vlade prijavili Mednarodnemu kazenskemu sodišču zaradi domnevne vpletenosti v genocid v Gazi. Obtožbe so povezane s podporo Italije Izraelu med bombardiranjem Gaze.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora zaradi kriminalne zarote v primeru domnevnega financiranja njegove kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Sodišče je odločilo, da bo moral Sarkozy v zapor, kljub napovedani pritožbi na obsodbo. Obsojen je bil zaradi sodelovanja v zaroti za financiranje svoje politične kampanje z libijskimi sredstvi v zameno za diplomatske usluge. Čeprav je bil oproščen drugih obtožb, ga je sodišče spoznalo za delno krivega v sojenju v zvezi z domnevnimi sredstvi kampanje iz Libije.

ZDA so objavile videoposnetek napada na domnevno narkopodmornico v Karibskem morju, v katerem sta umrla dva člana posadke. Preživeli Ekvadorec se je vrnil v domovino, kjer se bo soočil s kazenskim pregonom. Kolumbijski predsednik je obtožil ZDA kršitve kolumbijske suverenosti in uboja ribiča.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi obsodbe v primeru nezakonitega financiranja kampanje s libijskim denarjem. Sarkozy je prvi nekdanji francoski voditelj, ki je bil po letu 1945 poslan v zapor. Pred zaporom se je zbrala množica podpornikov in družinskih članov, medtem ko njegov odvetnik razkriva, da bo imel omejene stike z drugimi zaporniki in bo deležen treh obiskov tedensko.

Kralj Charles III. in kraljica Camilla bosta prihodnji teden obiskala Vatikan, kjer se bosta srečala s papežem Leonom XIV. Srečanje bo potekalo v sklopu praznovanja jubilejnega leta 2025 Katoliške cerkve in bo predstavljalo zgodovinski korak na poti k enotnosti med Katoliško cerkvijo in Anglikansko cerkvijo. Charles bo prvi angleški monarh po Henriku VIII., ki bo javno molil s papežem.