APDEJT.si

Donald Trump je potrdil, da Cia izvaja tajne operacije v Venezueli in razmišlja o kopenskih napadih na domnevne narkokartele. Kritike so se pojavile zaradi odobritve tajnih akcij brez soglasja kongresa, medtem ko so skupine za človekove pravice opozorile, da bi napadi lahko kršili mednarodno pravo. Operacije Cie proti narkokartelom v Venezueli postajajo vse bolj očitne.

Predsednik Združenih držav Amerike, Donald Trump, je potrdil, da so ameriške sile izvedle "smrtonosni napad" na ladjo, ki je prevažala droge in je izhajala iz Venezuele. Informacijo je potrdil tudi ameriški državni sekretar, pri čemer podrobnosti o operaciji, ki je potekala v Karibih, niso bile razkrite, razen da je bila ladja uničena.

Nicolás Maduro je obtožil Združene države Amerike 'nenavadnih groženj' po napotitvi vojakov na Karibe in zatrdil, da je Venezuela 'zatrla' Tren de Aragua. Zaradi grožnje Donalda Trumpa je Maduro aktiviral poseben varnostni načrt in razporedil 4,5 milijona milicionnikov po vsej državi, da bi okrepil svojo varnost.

ZDA so izvedle napad na ladjo v južnem Karibskem morju, ki naj bi tihotapila droge iz Venezuele. Po besedah predsednika Donalda Trumpa je bilo ubitih 11 "narkoteroristov", ki naj bi bili člani bande Tren de Aragua (TDA). Venezuelska vlada Nicolása Madura je posnetek napada označila za ponaredek, ustvarjen z umetno inteligenco. Trump je objavil posnetek napada, ki ga je izvedla ameriška vojska. ZDA trdijo, da so razporedile vojaške sile v Karibskem morju za boj proti mednarodni trgovini z drogami.

Visoki komisar ZN za človekove pravice, Volker Türk, je pozval k preiskavi ameriških vojaških napadov na plovila v Karibskem morju in vzhodnem Tihem oceanu, ki naj bi prevažala droge iz Južne Amerike. Türk je te napade označil za 'nesprejemljive'. To je prva tovrstna obsodba s strani Združenih narodov.

Združene države Amerike so prepovedale vstop nekdanji predsednici vrhovnega sodišča Črne gore, Vesni Medenici, in nekdanjemu županu Budve, Milu Božoviću, zaradi njune vpletenosti v korupcijo in trgovino z narkotiki. State Department je Božovića obtožil zlorabe javnih funkcij za podporo organiziranemu kriminalu in mednarodnim operacijam trgovine z drogami. Poslanec Demokratov, Momčilo Leković, je odločitev ZDA pozdravil kot obsodbo »gnile zveze politike, pravosodja in kriminala« v Črni gori.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je vložila obtožnico proti moškemu, ki jo je otipaval med sprehodom v bližini predsedniške palače. Incident je ponovno odprl razpravo o varnosti žensk v Mehiki.

V Argentini se je začelo sojenje nekdanji predsednici Cristini Fernandez de Kirchner zaradi obtožb o podkupovanju v zvezi z javnimi naročili, ki so bila dodeljena med njenim mandatom. Primer se nanaša na domnevno nezakonito pridobivanje koristi pri dodeljevanju pogodb za javna dela.

Nicolas Sarkozy je v spremstvu soproge Carle Bruni prispel v zapor La Santé, kjer je začel prestajati petletno zaporno kazen. Pred aretacijo so ga obiskali njegovi otroci. Preiskava proti Sarkozyju se je začela leta 2011, ko ga je eden od sinov libijskega diktatorja obtožil prejemanja sredstev iz Tripolija za financiranje kampanje leta 2007. Sarkozyjeva celica naj bi bila opremljena s kuhinjo, hladilnikom in tušem.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi nezakonitega financiranja svoje kampanje leta 2007 s sredstvi iz Libije. Njegovi odvetniki so že vložili pritožbo za njegovo izpustitev. Sarkozy se je pred prihodom v zapor pozdravil s podporniki.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je postal prvi nekdanji predsednik Francije, ki je začel prestajati zaporno kazen. Sarkozy se je v torek, 21. oktobra, pridružil zaporu Santé v Parizu, da bi odslužil kazen v zvezi z libijskim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007. Ob odhodu proti zaporu so ga podpirali njegovi privrženci.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prekinil obveščevalno sodelovanje z Združenimi državami Amerike zaradi ameriških napadov na domnevne tihotapce drog v Karibskem morju, v katerih je po navedbah predsednika Petra umrl kolumbijski ribič. Odločitev je bila sprejeta po ameriških napadih v Karibskem morju.

Predsednik Trump je novinarki Bloomberga Catherine Lucey med odgovarjanjem na vprašanja o Epsteinu na letalu Air Force One rekel "uti, pujsek". Novinarki ABC News Mary Bruce, ki ga je prav tako spraševala o datotekah, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, pa je dejal, da je "grozna oseba in grozna novinarka".

Ameriški predstavniški dom in senat sta potrdila zakon, ki bo prisilil ministrstvo za pravosodje k objavi dokumentov v zvezi s preiskavo Jeffreyja Epsteina, obsojenega spolnega prestopnika. Zakon, ki ga mora podpisati še predsednik Donald Trump, naj bi razkril podrobnosti o Epsteinovih zločinih in morebitnih vpletenih posameznikih.

Donald Trump je pozval republikance v predstavniškem domu, naj glasujejo za objavo dosjejev Jeffreyja Epsteina, s čimer je presenetljivo obrnil svojo prejšnjo držo, ko je nasprotoval temu predlogu. Sprememba je prišla po tem, ko so se pojavili strahovi, da bodo morebitne objave ovirane zaradi novih preiskav Trumpove povezave z demokrati. V enem od e-mailov naj bi bilo razvidno, da je Trump 'vedel za dekleta', kar Bela hiša označuje kot demokratično blatenje.

Urad izraelskega predsednika Herzoga je potrdil, da je prejel Trumpovo pismo, v katerem ga poziva k pomilostitvi premierja Netanjahuja, ki je edini aktualni izraelski premier v zgodovini, ki mu sodijo. Netanjahu je obtožen goljufije, zlorabe zaupanja in sprejemanja podkupnin v treh ločenih primerih.

Donald Trump je uradno zaprosil izraelskega predsednika Isaaca Herzoga za pomilostitev premierja Benjamina Netanjahuja v zvezi z obtožbami o korupciji. Trump je primer označil za politični pregon. Po navedbah izraelske televizije Kan naj bi Trump v pismu Herzogu zapisal, da so obtožbe proti Netanjahuju "politične in neutemeljene" ter pozval k ustavitvi političnega pregona. Herzog je odgovoril, da mora vsak, ki želi pomilostitev, vložiti prošnjo v skladu z veljavnimi pravili.

Nekdanji kolumbijski predsednik Álvaro Uribe je bil spoznan za krivega vplivanja na priče in zlorabe postopka, s čimer je postal prvi nekdanji vodja države v Kolumbiji, obsojen na sojenju. Sodba je sprožila obsodbo med republikanskimi zakonodajalci v ZDA, ki jo označujejo za politično preganjanje. Uribova pravna ekipa načrtuje pritožbo na sodbo. Senator Ivan Cepeda je zgodovinsko sodbo posvetil žrtvam Uribovih domnevnih zločinov proti človečnosti, pri čemer je pohvalil prizadevanja sodnih delavcev za uveljavljanje pravne države.

Nekdanji kolumbijski predsednik Álvaro Uribe je bil v ponedeljek, 28. julija, na prvi stopnji obsojen zaradi podkupovanja v kazenskem postopku in procesne goljufije. S tem je postal prvi nekdanji kolumbijski predsednik v zgodovini države, ki je bil obsojen. Njegov odvetnik Abelardo de la Espriella, ki velja za skrajno desničarja, je v odziv na obsodbo napovedal, da bo 'izkoreninil radikalno levico' v Kolumbiji, saj naj bi bila obsodba posledica 'niza' dejavnosti. Mediji poročajo, da Álvaro Uribe nima več takšne priljubljenosti kot pred leti.

Mehiški poslovnež Ricardo Salinas Pliego je v Združenih državah Amerike plačal varščino v višini 25 milijonov dolarjev, da bi se izognil aretaciji. Razlog za to je dolg do podjetja AT&T, ki naj bi znašal 20 milijonov dolarjev. Dolg naj bi bil povezan s podjetjem Iusacell.