APDEJT.si

Michael Reiffenstuel, direktor za Zahodni Balkan na nemškem Ministrstvu za zunanje zadeve, je pozval politične akterje na Kosovu, da spoštujejo in izvajajo odločitev Ustavnega sodišča glede konstitutivne seje. Reiffenstuel se je v dveh dneh srečal s predsednico Vioso Osmani in drugimi ključnimi akterji, da bi poudaril pomen spoštovanja pravne države in končanja politične blokade.

BBC poroča, da Rusija zaradi pomanjkanja delovne sile, ki ga je še poslabšala invazija na Ukrajino, pošilja na tisoče severnokorejskih delavcev, da delajo v suženjskih razmerah. Delavci so prisiljeni delati do 18 ur na dan, z le dvema prostima dnevoma na leto. Pričakuje se, da bo v Rusijo poslanih več kot 50.000 severnokorejskih državljanov.

Minister za notranje zadeve Kosova, Xhelal Sveçla, je odredil policijskemu inšpektoratu Kosova (IPK) preiskavo morebitnih napak ali vpletenosti policistov v kriminalne aktivnosti Mefaila Shkodre, ki je na begu. Prav tako je zahteval preiskavo morebitnih povezav policistov z osumljencem za trojni umor v Gnjilanu in napovedal odgovornost za morebitne policijske opustitve v zvezi s tem primerom.

Predsednica Kosova, Vjosa Osmani, se je srečala z direktorjem za Zahodni Balkan na nemškem Ministrstvu za zunanje zadeve, Michaelom Reiffenstuelom, s katerim je razpravljala o nedavnih dogodkih v državi in regiji, s poudarkom na oblikovanju parlamenta. Osmani je Nemčijo pozvala k nadaljnji podpori za polno mednarodno integracijo Kosova, zlasti v Svet Evrope. Izpostavila je strateško vlogo Nemčije pri ohranjanju miru in stabilnosti na Balkanu.

Avstralija naj bi v kratkem priznala palestinsko državo, s čimer bi sledila podobnim potezam Francije, Velike Britanije in Kanade. Premier Anthony Albanese je že avgusta napovedal, da bo Avstralija palestinsko državo priznala med zasedanjem Generalne skupščine Združenih narodov septembra. Albanese poudarja, da je rešitev z dvema državama največje upanje za končanje nasilja na Bližnjem vzhodu.

Albanski premier Edi Rama je objavil posnetke porušenja večnadstropne zgradbe v Radhimi, ki je bila zgrajena v nasprotju z zakonom. S tem dejanjem želi vlada pokazati odločnost v boju proti nezakoniti gradnji in kršitvam gradbenih dovoljenj. Rama je napovedal, da bo to zadnje poglavje v boju proti tovrstnim praksam, ki po njegovem mnenju škodujejo prostoru in sožitju v državi.

Predsednica Kosova, Vjosa Osmani, je izrazila globoko obžalovanje ob izgubi življenj treh državljanov v hudem umoru, ki se je zgodil v Gnjilanu, in izrekla iskreno sožalje družinam žrtev. Pozvala je organe pregona in pravosodje, da čim prej primejo storilce tega grozljivega dejanja in jih privedejo pred roko pravice. Osmani se je odzvala tudi na fotografijo, ki je bila objavljena z osumljencem, ter poudarila, da se srečuje s tisoči državljanov in ne pozna njihove dejavnosti. Dodala je, da je obžalovanja vredno, da so bili osumljenci lani izpuščeni iz pripora po kratkem času, kljub resnosti kaznivih dejanj, ki so jim bili očitani.

Mohamed Salah je kritiziral UEFA zaradi načina, kako so se spomnili Suleimana al-Obeida, znanega kot "palestinski Pelé". Salah je v svoji objavi izrazil nezadovoljstvo nad UEFAnim tvitom, ki se mu je zdel preveč formalen, in zahteval pojasnilo o vzroku in okoliščinah al-Obeidove smrti.

Minister za notranje zadeve v Prištini, Xhelal Sveçla, je izrazil ogorčenje nad delom tožilstva in sodišča v primeru trojnega umora v Gnjilanu. Sveçla je poudaril, da je bil glavni osumljenec za umor že aretiran zaradi oderuštva, vendar je zaradi "malomarnosti in dopuščanja pravosodnega sistema" prišlo do tragedije. Dodal je, da je globoko pretresen nad dogodkom.

Albanski premier Edi Rama je kritiziral nekatere turistične ponudnike, ki z visokimi cenami uničujejo prihodnost turizma v državi. Napovedal je radikalne ukrepe za prihodnje poletje, o katerih bo več znanega septembra. Rama meni, da podjetja ne razmišljajo strateško in se osredotočajo le na kratkoročne dobičke.

Po trojnem umoru v Gnjilanu se je oglasil predsednik stranke PDK, Memli Krasniqi, ki je izrazil globoko žalost in zaskrbljenost zaradi dogodka. Opozoril je na naraščajočo se stopnjo kriminala in pomanjkanje varnosti na Kosovu ter pozval institucije, da hitro ukrepajo.

Švedski veleposlanik na Kosovu, Jonas Westerlund, je izrazil zaskrbljenost glede trenutnega občutljivega položaja Kosova. Opozoril je, da bi lahko države, ki ne priznavajo njene neodvisnosti, izkoristile nastalo situacijo. Kljub temu je poudaril, da je Kosovo od vojne doseglo velik napredek, vendar proces še ni zaključen. Westerlund je tudi spomnil na izkušnjo Švedske iz leta 2018, ko je oblikovanje vlade trajalo dlje časa.

Albanski premier Edi Rama je v javnih nastopih in komunikaciji na družbenih omrežjih ponovno izrazil odločenost vlade za nadaljevanje akcije rušenja nezakonitih gradenj in sproščanja javnih površin. Poudaril je, da ta prizadevanja niso usmerjena proti podjetnikom, temveč k vzpostavitvi jasnih pravil in preprečevanju nadaljnje nelegalne gradnje. Rama je napovedal tudi pripravo nacionalne uredbe, ki bo urejala to področje v prihodnjih štirih letih.

Posebni predstavnik Evropske unije za dialog med Beogradom in Prištino, Peter Sorensen, se je v Prištini sestal s kosovsko predsednico Vioso Osmani in vršilcem dolžnosti premierja Albinom Kurtijem. Pogovori so se osredotočili na aktualne razmere na Kosovu, dialog med Prištino in Beogradom ter izvajanje že doseženih sporazumov. Osmani se je pritožila nad Srbijo zaradi aretacij kosovskih državljanov, Sorensen pa je opozoril, da institucionalna kriza na Kosovu ovira dialog.

Posebni predstavnik Evropske unije za dialog med Kosovom in Srbijo, Peter Sorensen, se je v ločenih srečanjih sestal s kosovsko predsednico Vjoso Osmani in premierjem Albinom Kurtijem. Osmani je Sorensena pozvala k nepristranskosti in jasnim ciljem v dialogu. Sorensen je opozoril na morebitne zamude v dialogu zaradi zamud pri oblikovanju institucij na Kosovu.

Posebna odposlanka Združenega kraljestva za Zahodni Balkan, Dame Karen Pierce, je v torek opravila pogovor z vršilcem dolžnosti kosovskega premierja Albinom Kurtijem glede nedavnih napetosti med Kosovom in Srbijo. Izrazila je zaskrbljenost glede stanja in poudarila potrebo po reševanju odprtih vprašanj skozi dialog, ki ga posreduje Evropska unija.

Lidhja Demokratike e Kosovës (LDK) izraža pričakovanje, da bo Ustavno sodišče sprejelo pravično odločitev, ki bo odpravila institucionalno blokado in omogočila oblikovanje nove parlamentarne večine. Poslanec Arben Gashi (LDK) meni, da bodo naslednji trije dnevi, do odločitve Ustavnega sodišča, ključni za prihodnost Kosova, saj bodo pokazali, ali državo čaka stabilnost ali nove volitve. LDK je Ustavnemu sodišču predložila zadevo, ki temelji na dejstvu, da je stranka na volitvah osvojila največ glasov.

V Bukarešti so krsto z ostanki Iona Iliescuja razstavili pred državnim pogrebom. Iliescu je umrl 5. avgusta 2024 v starosti 95 let, pri čemer ostajajo številna neodgovorjena vprašanja o njegovi vlogi v revoluciji leta 1989 in dogodkih v mineriadi junija 1990.

Ministrstvo za zunanje zadeve in diasporo Kosova je izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi aretacije državljana Kosova, Beharja Preniqija, s strani srbskih oblasti na meji s Hrvaško. To ministrstvo opozarja na intenziviranje samovoljnih aretacij državljanov Kosova in poziva Evropsko unijo k ukrepanju proti, kot pravijo, destruktivnim praksam Srbije.

Nekdanji izraelski ambasador v Franciji, Elie Barnavi, in zgodovinar Vincent Lemire sta pozvala francoskega predsednika Emmanuela Macrona, naj uvede takojšnje sankcije proti Izraelu. V članku, objavljenem v Le Monde, sta Barnavi in Lemire opozorila na humanitarno katastrofo v Gazi in pozvala k ukrepanju.