APDEJT.si

V Lyonu je mlad palestinski begunec grozil s samomorom s skokom s strehe parkirne hiše, da bi prisilil francoske oblasti k ponovnemu združevanju z njegovo družino, ki živi v Gazi. Moški je bil rešen. Francija je sicer začasno ustavila sprejemanje ljudi iz Gaze po nedavnem incidentu.

V vzhodnem Jeruzalemu je v ponedeljek, 8. septembra 2025, prišlo do smrtonosnega napada na izraelski avtobus, v katerem je bilo ubitih šest ljudi, več pa ranjenih. Odgovornost za napad naj bi prevzeli Palestinci iz Zahodnega brega. Hamas je napad pozdravil, vendar ni prevzel odgovornosti. Napad se obravnava kot eden najhujših v mestu od začetka vojne v Gazi leta 2023, kar zaostruje napetosti v regiji.

Ryan Routh je bil spoznan za krivega poskusa umora Donalda Trumpa na igrišču za golf leta 2024, ko je bil Trump še predsedniški kandidat. Sojenje je potekalo na Floridi in je trajalo dva tedna.

Sodišče v Gjakovi je odredilo enomesečni hišni pripor za Xh. P. in A. M., državljana Kosova. Osumljenca sta povezana s smrtjo dveh delavcev v Gjakovi in sta osumljena kaznivega dejanja "Uničenje, poškodovanje ali odstranitev zaščitne opreme in ogrožanje varnosti". Odločitev sodišča je sledila utemeljenemu sumu, da sta osumljenca zagrešila omenjeno kaznivo dejanje.

Ramadan Morina se je pojavil pred sodiščem v Prištini zaradi obtožb o vojnih zločinih, storjenih med vojno v Kosovu. Morino bremenijo sodelovanja v masakru 34 albanskih civilistov v vasi Burim pri Mališevi marca 1999. Sodišče mu je odredilo enomesečni pripor. Policija Kosova ga je aretirala v Prištini.

V Prištini se je začelo sojenje za vojne zločine, ki so jih srbske vojaške in policijske sile storile pred več kot 25 leti v Mejëju pri Gjakovi. Obtoženci, ki so na Kosovu iskani zaradi masakra, so v Srbiji javne osebnosti in se jim sodi v odsotnosti, saj niso na voljo sodišču.

Po umoru sodnika Astrita Kalaje se vrstijo odzivi. Specializirano tožilstvo proti korupciji in organiziranemu kriminalu (SPAK) je obsodilo umor in pozvalo k povečanju varnosti na sodiščih ter ocenilo dejanje kot hud zločin brez primere. Delegacija Evropske unije v Albaniji je izrazila pretresenost nad nasilnim dejanjem in pozvala Albanijo k povečanju varnosti sodnikov in tožilcev. Odzval se je tudi varuh človekovih pravic, ki je poudaril, da se pravice ne sme izvajati pod pritiskom.

Ruska zračna obramba je nad Krimom pomotoma sestrelila lastno večnamensko bojno letalo Suhoj Su-30SM, medtem ko je poskušala prestreči ukrajinske drone. Ukrajinska mornarica je potrdila incident.

Na Temeljnem sodišču v Prištini se je danes nadaljevala sodna obravnava v primeru »Banjska«. Obravnava, ki se je začela ob 9:30 v Palači pravice, je namenjena obtoženim Blagoju Spasojeviću, Vladimirju Toliću in Dušanu Maksimoviću, ki so obtoženi terorističnega napada 24. septembra 2023. Doslej so pričali že nekateri uradniki.

Visoki častniki ZDA in Evrope so se sestali, da bi razvili vojaške možnosti za posredovanje pri končanju vojne v Ukrajini. Predsednik ZDA Donald Trump poziva evropske zaveznike, naj pošljejo kopenske enote v Ukrajino za zagotovitev premirja in varnosti. ZDA naj ne bi poslale svojih enot, ampak naj bi poveljevale evropskim.

Preiskava množičnega napada z nožem na vlaku v Cambridgeshireu je razkrila morebitno povezavo s tremi predhodnimi incidenti z nožem, vključno z napadom na 14-letnega fanta in dvema poročiloma o moškem z nožem v brivnici v Peterboroughu. Policija se je zaradi napada obrnila na nadzorni organ za pritožbe zoper policijo. Policija je pohvalila "junaška" dejanja zaposlenega na vlaku in strojevodje, ki so rešila mnoga življenja.

Odstavljena bangladeška premierka Šejk Hasina je bila obsojena na smrt zaradi zločinov proti človečnosti v povezavi s krvavim zatrtjem protestov leta 2024. Posebno sodišče v Daki jo je spoznalo za krivo in jo obsodilo zaradi njene vloge pri represiji protestov, ki so privedli do njenega padca z oblasti.

Sodišče v Bangladešu je odstavljeno premierko Sheikh Hasino obsodilo na smrt zaradi zločinov proti človečnosti v povezavi s smrtonosnim zatrtjem študentske vstaje leta 2024. Ob izreku sodbe je v polni sodni dvorani izbruhnilo navdušenje.

Ministrstvo za zunanje zadeve in diasporo Kosova je potrdilo 30-dnevni pripor za Lulzima Halilija, ki ga je srbska policija aretirala 22. julija 2025. Višje sodišče v Beogradu, oddelek za vojne zločine, je Haliliju odredilo pripor zaradi suma organiziranja in spodbujanja genocida ter vojnih zločinov.

Srbska državljana Ivica Rajković in Dragan Denić sta bila v odsotnosti obsojena na po 15 let zapora zaradi vojnega zločina posilstva med vojno na Kosovu. Osnovno sodišče v Prištini ju je spoznalo za kriva povzročitve spolnega nasilja nad žensko v času vojne, ko sta delovala v okviru srbskih policijskih sil. Tako Kosovarski center za rehabilitacijo žrtev mučenja kot Posebno tožilstvo Kosova sta pozdravila odločitev sodišča, ki predstavlja pomemben korak k pravici za žrtve.

Dva državljana Srbije sta bila obsojena na zaporne kazni zaradi terorizma, eden pa zaradi huliganstva v povezavi z napadom na volilno komisijo v Kosovski Mitrovici decembra 2022. Obtoženi so ogrozili živote predstavnikov Centralne izborne komisije na Kosovu, ko naj bi vrgli ročne in šok bombe na prostorije Opštinske izborne komisije.

Osnovno sodišče v Prištini je v odsotnosti obsodilo Slavišo Filića na 15 let zapora zaradi domnevnega vojnega zločina. Sojenje je potekalo v odsotnosti obtoženca. Odločitev je objavila sodnica Violeta Namani-Hajra, poroča 'Zakletva za pravdu' (Prisega za pravičnost) in drugi mediji.

Temeljno sodišče v Prištini, podružnica v Lipjanu, je odredilo vrnitev petih policistov v pripor, ki so osumljeni "ubojstva iz malomarnosti" 27-letnega Agona Zejnullahuja. Primer je bil ponovno obravnavan od 21. julija, na zahtevo njihovih zagovornikov. Sodišče je tako ponovno potrdilo pripor za osumljene policiste.

Posebno tožilstvo Kosova je vložilo obtožnico proti Milloshu Antoviću, obtoženemu sodelovanja v nasilnem napadu 29. maja 2023 v občini Zvečan, kjer je bilo ranjenih več deset pripadnikov KFOR-ja in kosovske policije. Antović je obtožen nasilja proti pripadnikom KFOR-ja in kosovske policije. Obtožnica je bila vložena na Temeljnem sodišču v Prištini.

Millosh Pleskoviq je bil na Osnovnem sodišču v Prištini obsojen na 15 let zapora zaradi vojnih zločinov, storjenih na Kosovu med letoma 1998 in 1999. Pleskoviq je bil spoznan za krivega, da je v soodgovornosti z oboroženo skupino Srbov v Prizrenu ubil tri albanske civiliste in ranil več drugih.