APDEJT.si

Millosh Pleskoviq je bil na Osnovnem sodišču v Prištini obsojen na 15 let zapora zaradi vojnih zločinov, storjenih na Kosovu med letoma 1998 in 1999. Pleskoviq je bil spoznan za krivega, da je v soodgovornosti z oboroženo skupino Srbov v Prizrenu ubil tri albanske civiliste in ranil več drugih.

Centralni inšpektorat za delo je sporočil, da je bil subjekt v Gjakovi, kjer sta umrla dva delavca, že dvakrat oglobljen zaradi ponavljajočih se kršitev. Kljub predhodnim globam niso bili sprejeti ustrezni ukrepi za zaščito delavcev.

Specializirano tožilstvo Kosova je vložilo obtožnico proti 21 osebam zaradi prisilnega izgona več kot 800.000 albanskih civilistov s Kosova med vojno v letih 1998-1999. Obtožnica je bila vložena na Osnovnem sodišču v Prištini, obtoženci pa so obtoženi v odsotnosti. Prokurist Atdhe Dema je na novinarski konferenci predstavil podrobnosti obtožnice, ki je rezultat večletne intenzivne preiskave.

Osnovno državno tožilstvo v Gnjilanu je razkrilo podrobnosti o Mefailu Shkodri, osumljencu za trojni umor v Gnjilanu. Od leta 2000 je tožilstvo prejelo skupno pet kazenskih ovadb zoper njega, v štirih primerih pa so bile vložene obtožnice. Tožilstvo je pojasnilo, da proti njegovima sinovoma ne poteka noben postopek.

Posebno tožilstvo Republike Kosovo je na Temeljno sodišče v Prištini vložilo zahtevo za določitev 30-dnevnega pripora obtožencu S.S., ki je v 48-urnem priporu, zaradi utemeljenega suma, da je storil kaznivo dejanje "vojni zločin proti civilnemu prebivalstvu" v Vučitrnu. S.S. naj bi v sodelovanju z drugimi uniformiranimi pripadniki deloval v skupini.

Mednarodna operacija evropskih in albanskih policij je pripeljala do aretacije desetih oseb, osumljenih sodelovanja v organizirani kriminalni mreži, ki se je ukvarjala s tihotapljenjem kokaina in pranjem denarja. Operacija, ki jo je koordiniral Europol, je potekala 7. in 8. avgusta v Albaniji. Vodja skupine naj bi bil Ervis Çela, ki je bil v Italiji že obsojen na 21 let zapora zaradi umora. Mreža naj bi bila vpletena v tihotapljenje več ton kokaina.

Siniši Spasiću iz Prilužja, ki so ga aretirali na administrativnem prehodu Merdare zaradi suma, da je med vojno na Kosovu storil vojni zločin proti civilnemu prebivalstvu v občini Vučitrn, je sodišče v Prištini odredilo enomesečni pripor. Tožilstvo je zahtevalo pripor, sodnik pa je zahtevo usvojil. Spasićev odvetnik poudarja, da ga v 26 letih ni omenil noben priča.

Osumljenec T.K. je priznal umor Enverja Bajraktarija iz Lipjana, katerega truplo so našli zakopano 4. avgusta v Baici pri Lipjanu. Priznanje je podal med zaslišanjem na Temeljnem tožilstvu v Prištini, ki v tesnem sodelovanju s kosovsko policijo vodi preiskavo primera.

Sodišče v Prištini je osumljencu za umor Enverja Bajraktarija v Baici pri Lipjanu odredilo enomesečni pripor. Čeprav sprva ni bilo jasno, ali je bil storilec le eden, so preiskovalci ugotovili, da je pri umoru sodelovalo več oseb. Prokuratura je zahtevala pripor, ki ga je sodišče odobrilo.

Srbsko notranje ministrstvo je sporočilo, da so na Horgošu aretirali dva nekdanja pripadnika OVK, X.E. (1976) in B.E. (1973), zaradi suma, da sta leta 1999 v Orahovcu zagrešila vojni zločin proti civilnemu prebivalstvu.

Albanski premier Edi Rama je ostro obsodil namerno podžiganje požarov, ki so prizadeli državo, in dejal, da je to ne le zločin, ampak tudi izdaja albanske zemlje in prihodnosti otrok. Rama je napovedal, da bodo storilci kazensko odgovarjali, v novem kazenskem zakoniku pa bo dejanje izenačeno z umorom. Policija je že na terenu, da bi storilce privedla pred roko pravice. Premier je objavil tudi posnetke, ki so jih posneli droni albanskih zračnih sil, na katerih je viden trenutek namernega podžiganja.

V Severni Mitrovici in Zvečanu so neznane osebe s pomočjo kosovske policije prebarvale murale in grafite s srbskimi nacionalnimi simboli, ki so več let krasili zidove stavb.

V restavraciji MG Kitchen se je zgodilo streljanje, v katerem je bil storilec identificiran kot José Alexander de los Santos, znan tudi kot "Alex Paquete" ali "Alex Papeleta". V Cabri je moški umrl, ko je padel iz avtodoma. V Acuñi pa je 46-letni moški umrl zaradi električnega udara, ko je poskušal popraviti mikrovalovno pečico.

Francoska pravosodna oblast je izdala mednarodni nalog za aretacijo proti Bašarju al Asadu in šestim nekdanjim visokim uradnikom njegovega režima zaradi suma medežnosti pri vojnih zločinih in zločinih proti človečnosti. Obtoženi naj bi bili odgovorni za bombni napad na novinarski center v Homsu februarja 2012, v katerem sta bila ubita dva novinarja, tri osebe pa ranjene. Med obtoženimi je tudi Asadov brat Maher, ki naj bi bil v Rusiji.

Pod pritiskom Kapitola glede pravne utemeljitve za usmrtitev 11 domnevnih tihotapcev mamil s strani ameriške vojske, se je Trumpova administracija izognila zakonodajalcem in zagotovila mešanico javnih izjav. Strokovnjaki izražajo skepticizem glede zakonitosti tega napada.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo njegova administracija zahtevala smrtno kazen za vse, ki zagrešijo umor v Washingtonu, D.C., kljub temu, da je bila ta v prestolnici ukinjena že leta 1981. Trump meni, da bo to močno odvračalo od nasilja. Napoved prihaja v času, ko Trump poskuša okrepiti nadzor nad mestom, vključno z napotitvijo pripadnikov Nacionalne garde.

V Prištini so v tovornjaku zasegli 200 kilogramov narkotičnih snovi. Po nalogu Specialnega tožilstva Republike Kosovo so aretirali S.J., osumljenega nepooblaščenega nakupa, posedovanja, distribucije in prodaje narkotikov, psihotropnih snovi ali analogov. Po poročanju naj bi šlo za Sylejmana Jusufija.

Nicolas Sarkozy je v spremstvu soproge Carle Bruni prispel v zapor La Santé, kjer je začel prestajati petletno zaporno kazen. Pred aretacijo so ga obiskali njegovi otroci. Preiskava proti Sarkozyju se je začela leta 2011, ko ga je eden od sinov libijskega diktatorja obtožil prejemanja sredstev iz Tripolija za financiranje kampanje leta 2007. Sarkozyjeva celica naj bi bila opremljena s kuhinjo, hladilnikom in tušem.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi nezakonitega financiranja svoje kampanje leta 2007 s sredstvi iz Libije. Njegovi odvetniki so že vložili pritožbo za njegovo izpustitev. Sarkozy se je pred prihodom v zapor pozdravil s podporniki.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je postal prvi nekdanji predsednik Francije, ki je začel prestajati zaporno kazen. Sarkozy se je v torek, 21. oktobra, pridružil zaporu Santé v Parizu, da bi odslužil kazen v zvezi z libijskim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007. Ob odhodu proti zaporu so ga podpirali njegovi privrženci.