APDEJT.si

Kremeljski propagandisti so pretekli teden širili absurdna sporočila, da naj bi Kijev in njegovi zahodni 'gospodarji' želeli nadaljevati vojno z namenom uničenja Rusije. Trdijo, da je Ukrajina v tej vojni zgolj plačanec in da si zato ne želi miru, saj bi v tem primeru prenehala prejemati zahodno denarno pomoč za vojskovanje. To absurdno retoriko so širili med svojo avdienco.

Ob koncu tedna je ruska obmejna ladja brez dovoljenja vstopila v estonske teritorialne vode, kjer se je zadržala skoraj 35 minut. Dogodek je bil zabeležen tako na tvnet.lv kot na apollo.lv, pri čemer oba medija poročata o skoraj identičnih podrobnostih incidenta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v telefonskem pogovoru z estonskim predsednikom Alarjem Karisom potrdil delovanje ukrajinskih protikorupcijskih organov in se zahvalil Estoniji za njeno podporo. Medtem je Rusija po poročanju ukrajinskih obveščevalnih služb Severni Koreji dobavljala vedno več orožja, vključno z moderno opremo, ter pomagala pri proizvodnji izstrelkov in dronov. Poročali so tudi o napredovanju ruskih sil v Donecku.

Združene države Amerike so v ponedeljek pozdravile dogovor o premirju med Kambodžo in Tajsko, ki je bil objavljen po petih dneh spopadov na skupni meji.

Ukrajina se sooča z obsežnim napadom kobilic na jugu države, kar predstavlja nov izziv ob že obstoječem konfliktu z Rusijo. Ukrajinski predsednik Zelenski je sporočil, da se je v okviru izmenjav ujetnikov iz ruskega ujetništva vrnilo že 5857 ljudi.

Rusija je v nedeljo odprla redne letalske povezave med Moskvo in Pjongčangom. Ta poteza simbolizira vse tesnejše sodelovanje med avtoritarnim režimom ruskega predsednika Vladimirja Putina in totalitarnim režimom Severne Koreje.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v intervjuju za "Fox News" izjavil, da predsednik Donald Trump izgublja potrpežljivost z Rusijo zaradi njene nepripravljenosti na resna mirovna pogajanja za končanje vojne v Ukrajini. Rubio je poudaril, da Trump pričakuje, da bo Rusija ukrepala za končanje konflikta.

Ameriški predsednik Donald Trump se je na Škotskem srečal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Glavna tema njunega srečanja je bil carinski spor med ZDA in EU, od katerega se je pričakovala rešitev. Trump je pred srečanjem ocenil, da znaša verjetnost za sklenitev trgovinskega dogovora 50 odstotkov.

Ameriški obrambni minister Pīt Hegseth se je v petek v Pentagonu srečal z obrambnimi ministri Estonije, Latvije in Litve. Ministri so med srečanjem izrazili svojo zavezanost, Hegseth pa je poudaril, da so Baltijske države dober zgled ostalim.

Moskovsko sodišče je politologinjo Jekaterino Šulman v odsotnosti odredilo v pripor. Kot je v petek sporočil sodiščni tiskovni predstavnik, je sodišče obravnavalo kršitev dolžnosti tujega agenta. Šulmanova naj bi kršila obveznosti, ki jih nalaga status tako imenovanega tujega agenta.

Izraelska ministrica za tehnologijo Gila Gamliel je na družbenih omrežjih objavila video, ki ga je ustvarila umetna inteligenca. Video prikazuje Donalda in Melani Trump, kako se sprehajata po Gazi, kjer so v lokali ob plaži na voljo pijače. S tem je ministrica predstavila svojo vizijo prihodnosti palestinske enklave.

Štiriinštirideset držav članic Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je pozvalo k neodvisni preiskavi domnevnega mučenja in slabega ravnanja z ukrajinskimi vojnim ujetniki s strani Rusije. Nizozemski zunanji minister Kaspars Veldkamp je v četrtek sporočil, da so Nizozemska in preostalih 40 držav članic OVSE podale to zahtevo, s katero želijo razjasniti okoliščine teh kršitev.

Združene države in Izrael sta umaknili svoji delegaciji iz pogajanj o prekinitvi ognja v Gazi. Posebni odposlanec ZDA Steve W. posameznik je v četrtek sporočil, da Washington in Izrael ustavljata pogajanja, ker palestinska skrajna skupina Hamas "ne deluje v dobri veri".

Indijska policija je v zvezni državi Utarpradeš zaprla večletno lažno veleposlaništvo, ki je služilo kot "diplomatski Diznilend" za različne mikronacije. V mestu Gaziabad je bil aretiran 47-letni Haršvardhan Džain, ki naj bi od leta 2017 upravljal to dejavnost. Ena od teh "mikronacij" je imela povezavo z latvijskim umetnikom.

Savdska Arabija je pozdravila odločitev Francije o priznanju Palestine. Medtem je nizozemski politik Frans Timmermans potrdil svojo izjavo, da bi Nizozemska morala v skladu s Francijo priznati Palestino kot državo, pri čemer je poudaril, da je priznanje nujno za mir.

Zemgalsko okrožno sodišče v Tukumu je oprostilo ruskega državljana Andreja Patrikejeva, ki je bil obtožen oskrunjenja spomenika latvijskim legionarjem. Sodnica Agnese Adgere je pojasnila, da je do oprostitve prišlo zaradi pomanjkanja dokazov. Medtem pa je v Rusiji, v Sankt Peterburgu, sodišče 66-letnemu Aleksandru Antonovu, ki ima rusko, ukrajinsko in ameriško državljanstvo, prisodilo šestletno zaporno kazen zaradi pozivov k "terorističnim in ekstremističnim dejanjem", kar naj bi vključevalo tudi izrekanje "Slava Ukrainai!".

Ekspertka je izrazila mnenje, da Kitajska trenutno Evropo dojema kot zelo šibko partnerico, kar potrjuje odločitev kitajskega voditelja Xi Jinpinga, da zavrne srečanje v Bruslju in namesto tega prestavi vrhunski sestanek v Peking. Ta poteza naj bi signalizirala ponovni zagon odnosov med obema blokoma, vendar se zdi, da bo le še bolj izpostavila nesporazume. Medtem je Xi Jinping med gostovanjem voditeljev Evropske unije v Pekingu izjavil, da morata Kitajska in EU v nemirnem svetu krepiti medsebojno zaupanje.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in druge humanitarne organizacije opozarjajo na nevarnost smrtonosne lakote v Gazi. Prebivalci poročajo o zelo omejenih obrokih hrane in otrocih, ki zaradi lakote jočejo, s čimer se uresničujejo najhujše napovedi o humanitarni krizi v regiji. Dostava pomoči je za mnoge Palestince postala smrtna nevarnost.

Sirijska prehodna vlada je zaprosila Turčijo za podporo pri krepitvi svoje obrambe. Ta poteza je sledila stopnjevanju nasilja med različnimi verskimi skupinami, kar je povečalo napetosti v Siriji in povzročilo vpletenost Izraela.

Zemgalsko okrožno sodišče v Tukumsi je v celoti oprostilo Andreja Patrikejeva, državljana Estonije in Rusije, obtožb o skrunitvi spominskega kamna "Branilcem Kurlandijske trdnjave - vojakom Latvijske legije". Patrikejev je bil obtožen skrunitve spominskega obeležja po naročilu ruskih specialnih služb, vendar ga je sodišče oprostilo in mu odpravilo varnostni ukrep pripora.