Iranski zunanji minister Abas Aragči je uradno obtožil Združene države Amerike in Izrael neposredne vpletenosti v spodbujanje protivladnih uličnih protestov, ki pretresajo državo. Aragči je poudaril, da so trenutni nemiri rezultat tujega vmešavanja, hkrati pa je vojaške zmogljivosti Irana in gibanja Hezbolah izpostavil kot ključen dejavnik za odvračanje širše vojne v regiji. Po njegovih besedah so napadi na državo le »neposrečeni poskusi«, ki ne bodo omajali iranske stabilnosti. Izraelska stran je medtem dodatno zaostrila retoriko, saj je neimenovani izraelski minister izjavil, da njihovi agenti aktivno delujejo znotraj Irana v času, ko se država spopada z množičnimi protesti zaradi gospodarskih težav. Ta priznanja krepijo tezo Teherana o zunanji orkestraciji nemirov, ki so se sprva začeli kot odraz nezadovoljstva prebivalstva nad življenjskimi stroški in inflacijo. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti v regiji, kjer Iran vztraja pri svoji obrambni doktrini kljub mednarodnim pritiskom. Aragči je ob tem ponovil, da Iran ne bo popustil pri svojih strateških ciljih, medtem ko obtožbe o vpletenosti tujih obveščevalnih služb še dodatno zmanjšujejo možnost za skorajšnjo diplomatsko rešitev sporov z Zahodom.

Sirske vladne sile so po silovitih spopadih s kurdskimi enotami prevzele popoln nadzor nad četrtjo Šejk Maksud v mestu Alep. Po navedbah sirske tiskovne agencije SANA je vojska v soboto zjutraj končala operacijo čiščenja terena, v kateri so strokovnjaki za razminiranje odstranjevali eksplozivna telesa iz zapuščenih vozil, ki naj bi jih podtaknile Sirske demokratične sile (SDF). Sirsko ministrstvo za zdravje je ob tem obtožilo kurdske borce, da so bolnišnico Jasin v omenjeni četrti preuredili v vojaško postojanko. Operacija se je začela v petek zvečer, potem ko so se v torek v soseskah Šejk Maksud in Al-Ašrafija razplamteli spopadi, ki so zahtevali najmanj 21 življenj. Čeprav vladne sile trdijo, da so območje v celoti zavarovale, so iz vrst SDF prišle navedbe o nadaljevanju spopadov na določenih točkah. Vojaško poveljstvo je civiliste pozvalo, naj zaradi varnostnih tveganj in tekočih operacij ostanejo v svojih domovih. Najnovejši dogodki predstavljajo stopnjevanje napetosti v Alepu, ki ga zaznamujejo kompleksni odnosi med vladnimi silami in kurdskimi milicami. Razmere ostajajo nestabilne, saj obe strani krivdo za izbruh nasilja pripisujeta druga drugi, medtem ko se strateško pomembne mestne četrti spreminjajo v bojišča, kar neposredno vpliva na humanitarno situacijo in varnost civilnega prebivalstva.

Venezuelska vlada pod vodstvom vršilke dolžnosti predsednice Delcy Rodríguez je v petek napovedala začetek diplomatskih pogovorov z Združenimi državami Amerike o obnovitvi medsebojnih odnosov. Do diplomatskega premika prihaja le nekaj dni po tem, ko so ameriške sile v Caracasu pridržale dosedanjega predsednika Nicolása Madura in ga odpeljale iz države. Ameriški diplomatski predstavniki so že obiskali venezuelsko prestolnico, kjer so z lokalnimi uradniki razpravljali o možnosti ponovnega odprtja veleposlaništva. Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa povečale vpliv v državi, kar je privedlo do prvih znakov sodelovanja z novo prehodno oblastjo. V sklopu teh prizadevanj je Venezuela začela izpuščati politične zapore, kar je bila ena od ključnih zahtev Washingtona. Med izpuščenimi so posamezniki, ki so bili zaprti zaradi kritik na račun Madurovega režima, pred zapori pa so se v petek zbrali svojci, ki so pričakali prve osvobojene ujetnike. Venezuelski zunanji minister Yván Gil je potrdil, da je bil sprožen proces za ponovno vzpostavitev diplomatskih misij v obeh državah. Ameriško stran je na pogovorih zastopal John McNamara, višji diplomat iz sosednje Kolumbije, ki je ocenil pogoje za postopno obnovitev delovanja predstavništev. Venezuelska stran je napovedala, da bo v kratkem poslala svojo delegacijo v Washington, medtem ko se Rodríguez o stabilizaciji razmer v regiji posvetuje tudi s predsednikoma Brazilije in Kolumbije.

Skupina izraelskih naseljencev je v soboto zjutraj vdrla na kmetijo v kraju Kuber, severozahodno od Ramale na okupiranem Zahodnem bregu, kjer so odtujili približno 200 glava ovac in motorno vozilo. Po poročanju lokalnih virov in varnostnih organov so napadalci vdrli na posestvo lastnika Thayerja al-Nabalija na območju Al-Dhahrat, kjer so fizično napadli in zvezali tamkajšnjega varnostnika, da so lahko nemoteno izvedli krajo. Incident predstavlja del širšega vala stopnjevanja napadov naseljencev na palestinsko premoženje in vire preživetja na tem območju. Poleg dogodka v Kubru so o prisotnosti naseljencev poročali tudi iz vasi Al-Mughayyir in Umm Safa, kjer so pod zaščito izraelskih sil vdirali na zasebna zemljišča in uničevali kmetijske površine. Napadi so po mnenju opazovalcev del načrtnega pritiska na lokalno prebivalstvo. Palestinski uradniki opozarjajo na vse večjo agresivnost skupin naseljencev, ki delujejo ob podpori ali ob prisotnosti vojske. Tovrstni dogodki, ki vključujejo krajo živine in uničevanje osnovne infrastrukture, močno spodkopavajo varnost in gospodarsko stabilnost prebivalcev na severu Ramale, kar povečuje napetosti v celotni regiji.

V mestu Deir al-Balah v osrednjem delu območja Gaze je v soboto zjutraj zaradi posledic podhladitve in izjemno nizkih temperatur umrl le sedem dni star dojenček. Po navedbah palestinskih zdravniških virov in tiskovne agencije Wafa se je število smrtnih žrtev, ki so neposredna posledica trenutnega hladnega vala in močnega vetra, na tem območju povzpelo na več kot 15. Razmere v Gazi so po poročanju lokalnih medijev kritične, saj se prebivalci spopadajo s pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin. Številni razseljeni Palestinci bivajo v začasnih šotorih, ki ne nudijo zadostne zaščite pred dežjem in mrazom. Zaradi kroničnega pomanjkanja goriva in elektrike so ogrevalne naprave praktično neuporabne, kar še dodatno ogroža ranljive skupine, predvsem otroke in starejše. Humanitarna kriza se stopnjuje tudi zaradi omejenega dostopa do zdravstvene oskrbe in ustreznih bivališč. Podatki o smrtnih žrtvah med najmlajšimi izpostavljajo resnost položaja v enklavi, kjer so ljudje ujeti med vremenske neprilike in trajajoče konflikte brez možnosti varnega zavetja. Mednarodne organizacije opozarjajo na nujnost zagotovitve osnovnih pogojev za preživetje v zimskih mesecih.

V Alepu je prišlo do množičnega razseljevanja prebivalstva zaradi okrepljenih spopadov med sirsko vojsko in kurdskimi borci. Sirska vojska je napovedala prekinitev ognja, vendar so kurdski borci zavrnili poziv k umiku. V spopadih je umrlo 21 ljudi.

Sirske oblasti so začele premeščati kurdske borce iz Alepa na severovzhod države. Sirska vojska je sporočila, da je ustavila ofenzivo v Alepu, kurdski borci pa to zanikajo. Spopadi med kurdskimi silami in sirsko vojsko v Alepu so povzročili novo razseljevanje prebivalstva.

Katarska državna energetska družba QatarEnergy je z libanonsko vlado ter podjetjema TotalEnergies in Eni podpisala sporazum o pridobitvi 30-odstotnega deleža v raziskovalnem bloku 8 v libanonskih teritorialnih vodah. Po določilih pogodbe bosta francoski TotalEnergies, ki ostaja operater bloka, in italijanski Eni obdržala vsak po 35-odstotni lastniški delež. Ta korak utrjuje položaj Katarja kot ključnega regionalnega akterja na področju energetike v vzhodnem Sredozemlju. Projekt se osredotoča na raziskovanje morebitnih nahajališč zemeljskega plina pod morskim dnom, kar je za Libanon, ki se spopada s hudo gospodarsko in energetsko krizo, strateškega pomena. Vstop katarskega giganta v konzorcij prinaša dodatno finančno stabilnost in tehnično znanje, ki sta nujna za izvedbo zahtevnih vrtanj v globokem morju. Operacije se bodo začele po zaključku pripravljalnih študij in pridobitvi vseh potrebnih okoljskih dovoljenj. Sodelovanje med Libanonom in mednarodnimi energetskimi podjetji poteka v času povečanih geopolitičnih napetosti, vendar pa sporazum nakazuje na zaupanje investitorjev v energetske potenciale regije. Uspešna odkritja bi lahko dolgoročno spremenila energetsko podobo Libanona in mu omogočila prehod k večji energetski neodvisnosti, hkrati pa okrepila vlogo Katarja pri oskrbi evropskih in regionalnih trgov z energenti.

Izraelske oborožene sile so v petek zgodaj zjutraj izvedle obsežno operacijo na zasedenem Zahodnem bregu, med katero so v mestu Nablus pridržale Hijam Ajaš, vdovo nekdanjega voditelja gibanja Hamas Jahje Ajaša. Po navedbah lokalnih virov so vojaki vdrli v njen dom v severnem delu mesta, ga preiskali in povzročili gmotno škodo, preden so jo odpeljali v pripor. Operacija je bila del širše kampanje, ki je vključevala vdore v več mest in vasi, kjer so izraelske sile izvajale aretacije in terenska zaslišanja. Poleg aretacije v Nablusu so poročali o množičnih pridržanjih na območju Hebrona, kjer so vojaki zaustavili in zaslišali več deset mladih moških. Poročila navajajo, da so izraelske sile v zadnjih urah stopnjevale prisotnost na celotnem ozemlju Zahodnega brega, kar je povzročilo napetosti med lokalnim prebivalstvom. Pridržanje vdove nekdanjega visokega poveljnika brigad Al Kasam, ki je bil ubit sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, predstavlja simbolno pomembno potezo v trenutnem varnostnem kontekstu. Palestinski mediji izpostavljajo, da se kampanja aretacij izvaja pod pretvezo zagotavljanja varnosti, medtem ko lokalni prebivalci opozarjajo na kršitve človekovih pravic in nepotrebno uporabo sile pri hišnih preiskavah. Izraelska vojska se o specifičnih razlogih za pridržanje Hijam Ajaš še ni uradno izrekla, vendar se dejanje umešča v širši okvir operacij proti posameznikom, povezanih z gibanjem Hamas ali njegovimi zgodovinskimi osebnostmi.

Kim Džong Un je v pismu Vladimirju Putinu obljubil trajno in brezpogojno podporo vsem njegovim politikam in odločitvam. Severna Koreja nadaljuje z vojaško in strateško podporo Rusiji.

Vodstvo jemenskega Južnega prehodnega sveta (STC) je v petek, 9. januarja 2026, v savdski prestolnici Rijad uradno razglasilo razpustitev gibanja in vseh njegovih povezanih organov. Odločitev, ki jo je prek jemenske državne televizije naznanil generalni sekretar Abdulrahman al Sabihi, vključuje ukinitev vseh glavnih in podružničnih uradov organizacije tako v Jemnu kot v tujini. Kot glavni razlog za ta korak so predstavniki navedli oceno nedavnih dogodkov v provincah Hadramut in Al Mahra ter neuspeh pri doseganju zastavljenih ciljev gibanja, hkrati pa naj bi se pripravljali na sodelovanje v širšem južnjaškem nacionalnem dialogu. Kljub uradni objavi so se v javnosti pojavili nasprotujoči si podatki glede narave te odločitve. Tiskovni predstavnik sveta Anwar al Tamimi je namreč poudaril, da uradnih odločitev o prihodnosti gibanja ni mogoče sprejeti brez predsednika Aidarusa al Zubaidija. Tamimi je nakazal, da je bila izjava podana v okoliščinah, ko je bila delegacija sveta v Rijadu domnevno pridržana, in dodal, da bodo končne odločitve sprejeli šele po njihovi izpustitvi. Razpustitev STC, ki je dolga leta nadzoroval velik del južnega Jemna in si prizadeval za odcepitev, pomeni velik preobrat v jemenski državljanski vojni. Dogodek se odvija pod močnim vplivom Savdske Arabije, ki poskuša konsolidirati jemenske frakcije pod okriljem mednarodno priznane vlade. Ta korak bi lahko zmanjšal notranje napetosti med protihutijevskimi silami, vendar hkrati odpira vprašanja o prihodnji politični zastopanosti južnih regij Jemna.

Po izteku roka za umik civilistov je sirijska vojska začela obstreljevati kurdska območja v Alepu, ki so bila razglašena za zaprta vojaška območja. Kurdi si prizadevajo za decentralizirano oblast, kar sirske oblasti zavračajo.

V severnem delu območja Gaze je bila v četrtek zjutraj ubitih 11-letna palestinska deklica Hamsa Nidal Huso, na katero so streljala izraelska vojaška vozila. Incident se je zgodil na območju Al Faluja, zahodno od begunskega taborišča Džabalija, kjer so izraelske sile izvajale vojaške operacije. Lokalni viri poročajo, da je bila deklica ustreljena zunaj neposrednega območja namestitve izraelske vojske, kar sproža dodatna vprašanja o okoliščinah dogodka. Izraelske obrambne sile so pred tem sporočile, da so na severu enklave izvedle napade, katerih tarča naj bi bil visoki poveljnik gibanja Hamas. Vojaške operacije v Džabaliji in okolici se sicer nadaljujejo s povečano intenzivnostjo, pri čemer poročila s terena navajajo nenehne zračne napade in prisotnost oklepnih enot. Humanitarne razmere na severu Gaze ostajajo kritične, saj so civilisti ujeti sredi spopadov med izraelsko vojsko in palestinskimi oboroženimi skupinami. Smrt deklice predstavlja nov primer civilnih žrtev v dolgotrajnem konfliktu, ki se je ponovno razplamtel po oktobrskih dogodkih prejšnjega leta. Medtem ko Izrael trdi, da so njegovi napadi usmerjeni proti infrastrukturnim in vodstvenim strukturam Hamasa, palestinska stran opozarja na nesorazmerno uporabo sile v gosto naseljenih območjih, kjer največjo ceno plačujejo otroci in drugi neborečni prebivalci.

V sirskem mestu Alep so izbruhnili siloviti spopadi med sirskimi vladnimi silami, Sirskimi demokratičnimi silami (SDF) in pripadniki skupine Hajat Tahrir al-Šam pod vodstvom Abuja Mohameda al-Džolanija, v katerih je bilo ubitih najmanj pet oseb, 55 pa je ranjenih. Zaradi zaostrenih razmer in neprekinjenega obstreljevanja, ki traja že tretji zaporedni dan, je svoje domove zapustilo več kot 3000 civilistov. Konflikt se je razširil predvsem na severne dele mesta, kjer prihaja do neposrednih spopadov za nadzor nad ključnimi soseskami. Napetosti med vpletenimi stranmi so povzročile obsežno humanitarno krizo v mestu, ki je že v preteklosti utrpelo ogromno škodo. Lokalne sirske sile poročajo o kaotičnih razmerah, saj se prebivalstvo umika z območij spopadov, kjer prevladujejo kurdske enote SDF in oborožene skupine pod Džolanijevim poveljstvom. Vojaške operacije so ohromile življenje v Alepu, število žrtev pa bi se po pričakovanjih lahko še povečalo. Najnovejše stopnjevanje nasilja predstavlja eno najresnejših kršitev premirja v zadnjem obdobju, kar dodatno destabilizira severni del Sirije. Spopadi med sirsko vojsko in silami SDF na eni strani ter islamističnimi milicami na drugi strani potrjujejo zapletenost varnostne situacije, kjer se interesi različnih vojaških frakcij znova krhajo na račun civilnega prebivalstva. Mednarodni opazovalci opozarjajo na nujnost zaustavitve sovražnosti, da se prepreči še večja begunska katastrofa.

Iranski minister za industrijo, rudarstvo in trgovino je napovedal, da bodo cene preostalih osnovnih dobrin, ki so vključene v sistem elektronskih bonov (kālābarg), uradno določene in objavljene najpozneje do jutri. Po besedah ministra so cene nekaterih ključnih artiklov že določene, medtem ko bo celoten seznam dokončan v kratkem času. Ukrep je del širših prizadevanj države za stabilizacijo trga v času gospodarskih pritiskov. Sistem elektronskih bonov je bil v Iranu uveden kot mehanizem za zaščito potrošnikov pred visoko inflacijo in nihanjem cen hrane. Vlada s tem sistemom subvencionira nakupe določenih količin nujnih življenjskih potrebščin, s čimer želi zagotoviti socialno varnost najranljivejšim slojem prebivalstva. Določitev fiksnih cen za te izdelke predstavlja ključno fazo v izvajanju socialne politike, ki naj bi ublažila posledice sankcij in gospodarske nestabilnosti. Napoved ministra prihaja v obdobju, ko se iransko gospodarstvo spopada z visokimi stopnjami rasti cen, kar neposredno vpliva na kupno moč prebivalcev. Pričakuje se, da bodo podrobnosti o cenah in seznam vključenih izdelkov objavljeni prek uradnih vladnih informacijskih kanalov. Nadzor nad cenami ostaja eden glavnih instrumentov iranskih oblasti pri upravljanju domačega trga in preprečevanju špekulacij.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je prispel v Bejrut na svojo četrto potovanje po prevzemu funkcije. Namen obiska je srečanje in pogovori z libanonskimi uradniki. Med obiskom, ki se je začel danes, bo minister Aragči razpravljal o različnih temah, vključno z regionalnimi vprašanji in dvostranskimi odnosi med Iranom in Libanonom. Poseben poudarek bo na razpravah o morebitnih grožnjah, ki jih predstavlja izraelski režim, kot je sam napovedal. To kaže na Iranovo zaskrbljenost glede varnostne situacije v regiji in njegovega vpliva na Libanon. Pričakuje se, da bodo pogovori vključevali tudi širše regionalne izzive, saj Iran aktivno spremlja dogajanje na Bližnjem vzhodu. Obisk poudarja kontinuirano diplomatsko dejavnost Irana v regiji in njegovo željo po krepitvi odnosov z Libanonom.

Trumpova administracija je zasegla dva sankcionirana tankerja, ki sta prevažala nafto, in napovedala načrte za selektivno odpravo sankcij. Vojska ZDA je po Trumpovem ukazu potopila domnevno plovilo, ki je prevažalo droge iz Venezuele. Laura Loomer je zahtevala odziv Bele hiše glede Tuckerja Carlsona in njegove teorije o Venezueli.

Kljub premirju so izraelski zračni napadi v Gazi terjali dve novi žrtvi, med drugim otroka. Zaradi izraelske blokade in vojne se je palestinski doktor znanosti iz Gaze preusmeril v peko kruha, da bi preživil sebe in svojo družino. Azerbajdžan je sporočil, da ne bo poslal vojakov v mednarodne stabilizacijske sile za palestinsko ozemlje.

Afriška unija je pozvala Izrael k takojšnjemu preklicu priznanja Somalilanda. Ta poziv sledi obisku izraelskega zunanjega ministra Gideona Saarja v Somalilandu, ki ga je Somalija obsodila kot nedovoljen vdor. Afriška unija je izrazila močno obsodbo izraelskega priznanja Somalilanda.

Teheranska univerza za medicinske vede je izdala uradno sporočilo za javnost glede videoposnetkov, ki so zaokrožili po spletu in prikazujejo nemire v okolici bolnišnice Sina. V izjavi so odločno zavrnili trditve, da so varnostne sile namerno odvrgle solzivec v notranjost bolnišničnih prostorov. Po navedbah predstavnikov univerze za odnose z javnostmi se posnetki dogajanja ne ujemajo z dejanskim stanjem na terenu, saj trditev o načrtnem napadu na zdravstveno ustanovo niso mogli potrditi. Incident je sprožil precejšnje vznemirjenje v javnosti zaradi domnevnega ogrožanja bolnikov in zdravstvenega osebja. Univerza poudarja, da so bili dogodki v okolici stavbe del širših varnostnih razmer, vendar zavrača interpretacijo, da je bila bolnišnica neposredna tarča uporabe prisilnih sredstev. Uradno pojasnilo naj bi pomirilo govorice o spopadih, ki so se razširile preko družbenih omrežij.