Zohran Mamdani, 34-letni demokratični socialist, je v četrtek uradno postal 112. župan mesta New York. Zgodovinska zaprisega se je začela s polnočno zasebno slovesnostjo na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, kjer je Mamdani prisegel na Koranu v prisotnosti generalne tožilke Letitie James. S tem je postal prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla in prvi župan, rojen v Afriki, ki vodi največje ameriško mesto. Mamdani je ob prevzemu položaja napovedal "novo dobo" za New York, ki jo bosta zaznamovala boj proti stanovanjski krizi in krepitev javnega prevoza. Kasneje je potekala še javna inavguracijska slovesnost, na kateri je prisego vodil ameriški senator Bernie Sanders. Mamdani je v svojem nagovoru obljubil drzno in vključujoče vladanje po načelih demokratičnega socializma, s poudarkom na dostopnosti mesta za delavski razred. Njegov prihod na čelo New Yorka pomeni izrazit premik v levo, saj njegov program vključuje radikalne predloge, kot so zamrznitev najemnin, brezplačni avtobusni prevozi in ustanovitev mestnih trgovin z živili. Kljub progresivnim načrtom je novi župan v nagovoru poskušal pomiriti tudi judovsko skupnost v mestu z obljubo o varnosti in zaščiti.

Zohran Mamdani je v četrtek ob polnoči uradno prevzel dolžnosti župana New Yorka in postal prvi musliman ter prvi politik južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. Širiintridesetletni demokrat in samooklicani demokratični socialist je prisego opravil na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, s čimer je simbolično poudaril svojo zavezanost delavskemu razredu in izboljšanju javnega prevoza. Mamdani je ob prisotnosti žene Rame Duwaji zaprisegel na dveh izvodih Korana, od katerih je bil eden star več kot dvesto let. Novi župan je v svojem nagovoru napovedal novo ero za New York, ki jo bo zaznamovala borba proti stanovanjski krizi in visokim življenjskim stroškom. Njegov program vključuje zamrznitev najemnin, uvedbo brezplačnih avtobusnih prevozov in ustanovitev občinskih trgovin z živili. Mamdanijev vzpon predstavlja pomemben generacijski premik v ameriški politiki, saj je postal najmlajši župan mesta v zadnjem stoletju. Na javni slovesnosti pred mestno hišo ga je kasneje zaprisegel senator Bernie Sanders, podprla pa ga je tudi kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, ki je poudarila pomen progresivnih reform v času predsedovanja Donalda Trumpa.

Predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da je Washington "pripravljen in opremljen" za odziv, če bo Iran ubil več protestnikov. Teheran je opozoril, da bi posredovanje destabiliziralo regijo.

Zohran Mamdani, 34-letni demokrat in samooklicani demokratični socialist, je ob polnoči na prvi dan novega leta uradno prevzel dolžnosti župana New Yorka. Na slovesnosti, ki je potekala na opuščeni postaji podzemne železnice Old City Hall, je Mamdani postal prvi muslimanski voditelj največjega ameriškega mesta v njegovi zgodovini. Mamdani, ki je bil rojen v Ugandi in je južnoazijskega porekla, je prisego opravil na dveh izvodih Korana, pri čemer mu je prisego podelila generalna tožilka zvezne države New York Letitia James. Novi župan je v svojem nagovoru napovedal začetek »nove dobe« za New York, ki bo temeljila na progresivni agendi in reševanju stanovanjske krize ter visokih življenjskih stroškov. Poudaril je pomen javnega prevoza in obljubil, da bo vladal v korist delavskega razreda. Mamdani je na položaju nasledil Erica Adamsa, njegovo zmago pa podpirajo vidni predstavniki ameriške levice, med njimi senatorka Alexandria Ocasio-Cortez in senator Bernie Sanders, ki je sodeloval pri javni slovesnosti pred mestno hišo. Kljub zgodovinskemu trenutku se Mamdani že na začetku mandata sooča s političnimi trenji z administracijo predsednika Donalda Trumpa.

Donald Trump je izjavil, da je Washington "pripravljen in pripravljen" odgovoriti, če bo Iran ubil več protestnikov. Obenem je Teheran opozoril, da bi posredovanje ZDA destabiliziralo regijo. Protesti se širijo po različnih delih Irana, kar še dodatno stopnjuje napetosti med državama.

Zohran Mamdani je ob polnoči na prvi dan leta 2026 uradno prevzel dolžnosti kot 112. župan mesta New York, s čimer je postal prvi musliman, prva oseba južnoazijskega porekla in prvi župan, rojen v Afriki, na čelu največjega ameriškega mesta. Mamdani, 34-letni demokratični socialist, je zaprisegel na opuščeni podzemni postaji Old City Hall, kar je simboliziralo njegovo zavezanost delavskemu razredu in javni infrastrukturi. Prvo, zasebno zaprisego je vodila generalna tožilka New Yorka Letitia James, medtem ko je Mamdani roko položil na zgodovinski izvod korana iz 18. stoletja. Kasneje čez dan je potekala še javna slovesnost pred mestno hišo, kjer je zaprisege vodil senator Bernie Sanders. V svojem nagovoru je Mamdani napovedal »novo ero« za New York, ki jo bo zaznamovala drzna politika reševanja stanovanjske krize in zniževanja življenjskih stroškov. Poudaril je, da bo vladal ekspanzivno in predrzno, s poudarkom na pravicah delavcev. Njegova izvolitev velja za velik uspeh progresivnega krila demokratske stranke, hkrati pa napoveduje politično trenje z administracijo Donalda Trumpa, ki mu je Mamdani napovedal odločno nasprotovanje.

Območje Gaze je v leto 2026 vstopilo z novimi civilnimi žrtvami in nadaljevanjem izraelskih vojaških operacij, ki kršijo veljavni dogovor o prekinitvi ognja. V zadnjih dneh je bilo ubitih več oseb, med njimi 11-letna deklica in 15-letna Sarah Saada, medtem ko je petletni otrok v begunskem taborišču umrl zaradi podhladitve. Po podatkih z terena je od oktobra lani v kršitvah premirja življenje izgubilo že 416 ljudi, medtem ko se humanitarne razmere zaradi zime in močnih vetrov drastično slabšajo. Hkrati so se pojavile nove geopolitične napetosti v Afriki. Somalski predsednik Hassan Sheikh Mohamud trdi, da je Izrael ponudil priznanje samooklicani republiki Somaliland v zameno za naselitev palestinskih beguncev na njenem ozemlju. Po navedbah somalske obveščevalne službe naj bi dogovor vključeval tudi izgradnjo izraelskega vojaškega oporišča v Adenskem zalivu. Somalija je to potezo označila za destabilizacijsko, jemensko gibanje Ansarallah pa je že napovedalo, da bo morebitno izraelsko prisotnost v regiji obravnavalo kot legitimno vojaško tarčo.

Zohran Mamdani, 34-letni demokratični socialist, je v četrtek, 1. januarja 2026, uradno prevzel položaj 112. župana New Yorka. Zgodovinska zaprisega je potekala ob polnoči na opuščeni postaji podzemne železnice Old City Hall v spodnjem Manhattnu, kjer je Mamdani prisegel na Koranu v spremstvu žene Rame Duwaji in pod vodstvom generalne državne tožilke Letitie James. Mamdani, ki se je rodil v Ugandi in je indijskega porekla, je postal prvi musliman, prvi Južnoazijec in prvi v Afriki rojeni župan v zgodovini največjega ameriškega mesta. V svojem uvodnem nagovoru je Mamdani napovedal »novo ero« za New York, ki bo temeljila na progresivni agendi, zlasti na reševanju stanovanjske krize, dostopnosti javnega prevoza in zmanjševanju življenjskih stroškov za delavski razred. Njegova kampanja se je osredotočala na radikalne ukrepe, kot so zamrznitev najemnin in brezplačen mestni promet. Javni del zaprisege je na stopnicah mestne hiše vodil senator Bernie Sanders, dogodka pa se je kljub nizkim temperaturam udeležilo več tisoč podpornikov. Izvolitev Mamdanija predstavlja pomemben politični premik v mestu, saj se kot demokratični socialist podaja v neposreden politični spopad z administracijo novoizvoljenega predsednika Donalda Trumpa.

Zohran Mamdani je ob polnoči na prvi dan novega leta uradno prevzel dolžnosti 112. župana mesta New York. 34-letni demokratični socialist, rojen v Ugandi, se je v zgodovino zapisal kot prvi musliman in hkrati prvi župan južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. Mamdani je zasebno zaprisego opravil na opuščeni podzemni postaji Old City Hall pod mestno hišo, kar je simbolično dejanje, s katerim je želel izpostaviti pomen javnega prevoza in delavskega razreda za delovanje mesta. Na slovesnosti, ki jo je vodila državna tožilka zvezne države New York Letitia James, je Mamdani zaprisegel na več izvodih Korana, vključno z dedkovim in zgodovinskim izvodom iz knjižnice New York Public Library. Njegova izvolitev pomeni izrazit zasuk v levo za politiko New Yorka, saj je svojo kampanjo gradil na obljubah o reševanju stanovanjske krize, zamrznitvi najemnin in izboljšanju dostopnosti mesta za delavski razred. Čez dan je sledila še večja javna slovesnost na stopnicah mestne hiše, kjer je pred tisoči privrženci zaprisego ponovil pred senatorjem Berniejem Sandersom. Mamdani je v svojem nagovoru napovedal »novo ero« za New York, hkrati pa je izrazil pripravljenost na politične spore s predsednikom Donaldom Trumpom. Kljub progresivni agendi je župan v svojem govoru zagotovil varnost vsem prebivalcem, vključno z judovsko skupnostjo, ter poudaril svojo zavezo inkluzivnemu vodenju mesta.

Iranski generalni tožilec je ostro opozoril pred zlorabo legitimnih zahtev prebivalstva po boljših življenjskih pogojih za namene ogrožanja nacionalne varnosti. Po njegovih besedah se bodo notranji dejavniki, ki delujejo usklajeno s sovražnimi tujimi silami, spopadali z odločnim in odvračilnim pravnim odzivom. Oblasti poudarjajo, da kakršno koli izkoriščanje gospodarskih težav državljanov za spodbujanje nemirov ne bo dopuščeno. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti in gospodarskih pritiskov v državi. Tožilec je izpostavil, da varnostne službe pozorno spremljajo dejavnosti, ki bi lahko vodile do destabilizacije države pod krinko socialnih protestov. Poudaril je, da mora biti meja med mirnim izražanjem zahtev in ogrožanjem javnega reda jasno začrtana, kršitelji pa bodo kaznovani v skladu z zakonodajo.

Poveljnik sil za zagotavljanje notranje varnosti v iranski provinci Lorestan je v uradni izjavi poudaril, da se je obdobje popustljivosti do tistih, ki kršijo javni red in mir, končalo. Po njegovih besedah policija ne bo več dopuščala dejanj, ki ogrožajo splošno varnost državljanov, in bo v prihodnje delovala z vso svojo avtoriteto. Izjava prihaja v času povečanih napetosti, pri čemer je poveljnik posebej izpostavil, da napadov na policijske postaje in prostore varnostnih organov ne bodo spregledali. Policijske sile bodo po novem izvajale strožje protokole za obvladovanje nemirov in zaščito državnih objektov. Ta premik v taktiki nakazuje na odločnejši pristop iranskih varnostnih organov pri zatiranju kakršnih koli oblik protestov ali dejavnosti, ki jih oblasti označujejo za spodkopavanje nacionalne stabilnosti. Poveljnik je v svojem nagovoru javnosti še pojasnil, da je zaščita varnosti prednostna naloga, ki zahteva brezkompromisno ukrepanje proti vsem povzročiteljem neredov.

Po Trumpovi grožnji posredovanja v Iranu, če bo ta ubil protestnike, so se pojavile kritike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je potezo označil za bolj povezano z nafto kot s svobodo govora, medtem ko so iranski uradniki obsodili Trumpove izjave kot vmešavanje v notranje zadeve. Trump je sicer na Truth Social zapisal, da so ZDA »pripravljene in opremljene« za odziv.

Iranska revolucionarna garda je v mestu Khorramabad, v provinci Lorestan, aretirala osebo, ki jo obtožujejo vodenja tako imenovanih projektov ustvarjanja mučenikov oziroma načrtnega stopnjevanja napetosti med nemiri. Po poročanju lokalnih tiskovnih agencij so operacijo izvedle obveščevalne službe enote Hazrat Abolfazl, ki deluje pod okriljem korpusa revolucionarne garde (IRGC). Aretirana oseba naj bi bila ključni akter pri vodenju nemirov in usmerjanju protestnih dejavnosti v regiji. Uradni viri navajajo, da so osumljenca identificirali in pridržali v okviru širših prizadevanj za zagotavljanje nacionalne varnosti in preprečevanje dezinformacij, ki naj bi po mnenju oblasti služile za hujskanje javnosti proti državi. Čeprav podrobnosti o identiteti aretirane osebe niso bile razkrite, iranski varnostni organi poudarjajo, da gre za enega glavnih operativcev v pokrajini Lorestan. Incident odraža nadaljevanje ostrega odziva iranskih oblasti na kakršne koli oblike civilne nepokorščine ali organiziranega upora v državi.

Nekdanji iranski zunanji minister Mohammad Džavad Zarif se je ostro odzval na zadnje izjave predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je napovedal možnost vmešavanja v notranje zadeve Irana. Zarif je v svojem odzivu poudaril, da politika prisile in pritiskov, ki jo izvaja Trumpova administracija, proti Iranu nikoli ne bo obrodila sadov. Po njegovih besedah je izhod iz začaranega kroga sovražnosti mogoč le, če se Washington odloči prednostno zasledovati lastne nacionalne interese namesto interesov Izraela. Obenem je na Trumpove besede odgovoril tudi namestnik zunanjega ministra Abas Aragči, ki je ameriškega predsednika posvaril pred posledicami vmešavanja v iransko suverenost. Iranski uradniki so Trumpove izjave označili za nespoštljive in nedopustne v mednarodnih odnosih. Diplomatski spor odraža ponovno zaostritev retorike med državama, pri čemer Teheran vztraja pri stališču, da zunanji pritiski ne bodo spremenili njihove notranje politike ali regionalne drže.

Iranski uradniki so kritizirali Trumpovo grožnjo posredovanja ZDA v Iranu, če bo Iran nasilno zatrl protestnike. Opozorili so, da bi vsako ameriško posredovanje destabiliziralo regijo in zagrozili s povračilnimi ukrepi proti ameriškim bazam in vojakom na Bližnjem vzhodu. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.

Mesto Kerman v Iranu je ob šesti obletnici smrti generala Kasema Solejmanija obiskalo na tisoče romarjev iz celotne države. Osrednje prizorišče dogajanja je pokopališče mučencev, kjer so verniki v dolgih vrstah čakali na obisk generalovega groba. Lokalni verski voditelji, vključno s kermanskim imamom, so obiskali območje in preverili delovanje verskih stojnic ter oskrbo, ki jo prostovoljci nudijo obiskovalcem. Vzdušje v mestu je v dneh pred uradno obletnico izjemno slovesno, saj so številni pripotovali, da bi počastili spomin na nekdanjega poveljnika sil Al Kuds, ki ostaja ključna figura iranske vojaške in verske identitete. Priprave na osrednjo spominsko slovesnost vključujejo okrepljene varnostne ukrepe in logistično podporo za množice, ki se zgrinjajo v regijo.

Zohran Mamdani je zaprisegel kot 112. župan New Yorka, prisego pa mu je podal Bernie Sanders. Na slovesnosti so nastopili Lucy Dacus in Punjabi izvajalec Babbulicious. Mamdani je že preklical odloke, izdane po obtožnici njegovega predhodnika, in poudaril svojo zavezanost progresivni agendi ter obljubil, da se ne bo odrekel svojim socialističnim načelom. Podprl je pogumne politike za Wall Street in se odzval na kritike glede 'majhnih pričakovanj'. Inauguracijo je pozdravil tudi Sadiq Khan.

V iranski provinci Ardabil je dvanajsti dan zime nastopilo močno sneženje, ki je v celoti pobelilo istoimensko prestolnico in njeno okolico. Gre za prvo izrazitejše sneženje po dolgem obdobju, ki je spremenilo podobo pokrajine, a hkrati povzročilo precejšnje nevšečnosti v prometu. Lokalne oblasti poročajo, da je promet na gorskih prelazih močno otežen, ponekod pa se vozniki spopadajo tudi s snežnimi zameti in snežnim vetrom. Zimsko vreme je zajelo širše območje regije, kar je po sušnem obdobju prineslo olajšanje za kmetijstvo, hkrati pa aktiviralo zimske službe. Pristojni organi opozarjajo prebivalce in potnike na previdnost pri uporabi cestnih povezav, saj so razmere na višje ležečih predelih zaradi močnega sneženja in nizkih temperatur nevarne.

Iranski organi pregona so v provinci Hamadan aretirali več domnevnih vodij in ključnih akterjev nedavnih nemirov. Po besedah državnega tožilca v Hamadanu so proti vsem pridržanim osebam, ki so sodelovale pri zborovanjih in nemirih, že uvedli sodne postopke. Oblasti trdijo, da so bili prijeti posamezniki del organiziranih mrež, ki so spodbujale javne nerede. Državni tožilec je v uradni izjavi poudaril, da bodo obtožbe obravnavali v skladu z zakonskimi določili in ob spoštovanju državljanskih pravic, čeprav poročila o aretacijah prihajajo v času strožjega nadzora nad opozicijskimi dejavnostmi v državi. Gre za nadaljevanje širšega zatiranja protestov, ki so v zadnjem obdobju zajeli več iranskih mest, pri čemer se sodni organi osredotočajo predvsem na domnevne organizatorje in pobudnike uličnih shodov.

V Teheranu se je v več kot 610 mošejah pričel tradicionalni verski obred itikaf, ki letos poteka pod geslom 'Idealna povezava'. Dogodek, ki predstavlja pomemben del islamske duhovne prakse v Iranu, je privabil številne vernike, med katerimi letos izstopa predvsem množična udeležba mladostnikov. Duhovni umik vernikov v mošejah je organiziran na ravni celotne iranske prestolnice, kar odraža sistematično prizadevanje lokalnih verskih oblasti za krepitev verske identitete med mladimi generacijami. Obred itikaf vključuje tridnevno bivanje v mošeji, med katerim se verniki posvečajo molitvi, branju Korana in postu. Letošnja izvedba v letu 1404 po iranskem koledarju kaže na stabilnost verskih institucij in njihovo sposobnost mobilizacije prebivalstva v urbanih središčih. Organizatorji so poudarili, da število sodelujočih objektov zagotavlja dostopnost obreda v različnih delih Teherana, s čimer so omogočili sodelovanje širokemu krogu prebivalstva v tem obdobju duhovne refleksije.