Kubanska vlada je uradno potrdila, da je bilo v soboto med vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli ubitih 32 kubanskih državljanov. Po navedbah iz Havane so bili ubiti posamezniki borci, ki so se v času napada borili na strani sil predsednika Nicolása Madura. Kubanske oblasti so izpostavile, da so njihovi rojaki svojo dolžnost izpolnili dostojno in junaško ter padli po srditem odporu v neposrednem spopadu z napadalci. Dogodek predstavlja zaostritev napetosti v regiji, saj Havano in Caracas vežejo tesne ideološke ter vojaške vezi. Incident se je zgodil v širšem okviru ameriškega vojaškega posredovanja, ki vključuje zračne napade in operacije na tleh, usmerjene proti Madurovemu režimu. Venezuela se je z uradnim poklonom že spomnila padlih Kubancev, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja stopnjevanje sovražnosti med Washingtonom in zavezniki Caracasa.

Iransko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki so ga v vojaški operaciji zajele sile Združenih držav Amerike. Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva je dejanje označil za nezakonito in zahteval takojšnjo ter brezpogojno izpustitev predsednika. Iran poudarja, da se kljub dramatičnemu razvoju dogodkov v Venezueli odnosi med Teheranom in Caracasom ne bodo spremenili. Napetosti so narasle po tem, ko so ameriške sile izvedle kirurško natančno operacijo v Caracasu in Madura skupaj z njegovo soprogo Silvio Flores prepeljale v New York. Tam se bosta spopadala z obtožbami o narkoterorizmu in nezakonitem posedovanju orožja. Iranska stran aretacijo interpretira kot kršitev mednarodnega prava in agresijo, medtem ko ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa napovedujejo prehodno vodenje Venezuele in morebitno nadaljnje vojaško posredovanje v regiji.

Kubanska vlada je v uradni izjavi, ki jo je v nedeljo zvečer predvajala državna televizija, potrdila, da je bilo v nedavni vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Venezueli ubitih 32 kubanskih častnikov. Gre za prvo uradno potrditev števila žrtev med kubanskimi silami po izvedenem napadu. Po navedbah Havane so bili ubiti pripadniki vojske in policije del uradne misije, ki so jo v tej južnoameriški državi izvajali na neposredno prošnjo venezuelske vlade. Operacija, ki so jo izvedle ameriške sile, je bila umerjena proti ciljem v Venezueli, kjer so kubanski strokovnjaki opravljali naloge v okviru dvostranskega vojaškega sodelovanja. Kubanske oblasti so poudarile, da je bila prisotnost njihovih sil zakonita in utemeljena z meddržavnimi dogovori. Incident predstavlja močno zaostritev napetosti v regiji, saj gre za neposreden spopad med ameriškimi silami in vojaškim osebjem države, ki podpira režim v Caracasu. Podrobnejših informacij o natančni lokaciji napada ali morebitnih drugih žrtvah uradna Havana za zdaj ni podala.

V več svetovnih prestolnicah in ameriških mestih so izbruhnili množični protesti proti vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Venezueli, ki se je končala z ugrabitvijo predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Adele Flores. Na stotine ljudi se je zbralo v New Yorku, Washingtonu, Los Angelesu, Hamburgu in Dublinu, kjer so obsodili ameriško posredovanje in zahtevali izpustitev venezuelskega voditelja, ki so ga ameriške sile prepeljale na svoje ozemlje, da bi mu sodili. Protestniki so pod geslom "Roke stran od Venezuele!" opozarjali na nezakonitost nasilne menjave režima in kršenje suverenosti južnoameriške države. Medtem ko so nekateri nasprotniki Madura ulično dogajanje proslavljali, so se zaveznice Venezuele, vključno z Rusijo in Iranom, odzvale z ostro kritiko ameriškega ravnanja. Dogodek pomeni vrhunec večmesečnih napetosti med administracijo Donalda Trumpa in Madurovo vlado, ki so vključevale grožnje z invazijo in gospodarske blokade. V Hamburgu se je po podatkih policije zbralo okoli 500 ljudi, v Dublinu pa so se demonstranti zbrali na mostu Ha'penny, kjer so izrazili zgroženost nad dejanji Washingtona. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena glede legitimnosti ameriške operacije, saj številni voditelji svarijo pred dolgoročnimi posledicami takšne vojaške intervencije na stabilnost celotne regije.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ostro obsodil vojaško operacijo Združenih držav Amerike proti Venezueli, v kateri so ameriške sile izvedle letalske napade na prestolnico Caracas. Petro je v izjavi za javnost poudaril, da so Združene države Amerike prva država v človeški zgodovini, ki je bombardirala prestolnico v Južni Ameriki, kar je označil za nevaren precedens in grozljiv madež, ki bo ostal v spominu prihodnjih generacij na celini. Predsednik Petro je dejanja Washingtona primerjal z zgodovinskimi diktatorji in sodobnimi konflikti, pri čemer je izjavil, da česa podobnega niso storili niti Adolf Hitler, Francisco Franco, Antonio de Oliveira Salazar ali Benjamin Netanjahu. Po njegovih besedah gre za neposreden napad na suverenost latinskoameriških narodov, kar povzroča globoko ogorčenje v regiji in destabilizira politične odnose v tem delu sveta.

Kubanska vlada je uradno potrdila, da je bilo v nedavnih vojaških napadih Združenih držav Amerike v Venezueli ubitih 32 kubanskih varnostnih častnikov. Po navedbah Havane so bili pripadniki kubanskih sil tam nameščeni na prošnjo venezuelske vlade, izgubili pa so življenja med neposrednimi spopadi in bombardiranjem vojaških objektov s strani ameriških sil. Incident predstavlja stopnjevanje napetosti po ameriški operaciji, v kateri je bil predhodno zajet venezuelski predsednik Nicolás Maduro. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je dejanje označil za agresijo in državni terorizem, medtem ko Havana vztraja pri legitimnosti svoje prisotnosti v sosednji državi. Smrti kubanskih državljanov so potrdile neposredno vpletenost kubanskih varnostnih struktur v obrambo Madurovega režima pred ameriškim vojaškim posredovanjem, ki se je začelo v začetku januarja 2026. Razmere v regiji ostajajo izjemno nestabilne, saj se Latinska Amerika odziva na neposredno vojaško konfrontacijo med ZDA in zaveznicami Venezuele.

V več svetovnih prestolnicah in ameriških mestih so izbruhnili množični protesti proti ameriški vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so posebne enote Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Adelo Flores. Na stotine ljudi se je zbralo v New Yorku, Washingtonu, Los Angelesu, Hamburgu in Dublinu, kjer so obsodili ugrabitev predsednika in njegovo prisilno premestitev na ozemlje ZDA, kjer naj bi mu sodili zaradi obtožb o trgovini z drogami. Demonstranti so pod slogani, kot je »Roke stran od Venezuele«, opozarjali na nedopustno vmešavanje v suverenost tuje države in nasilno menjavo režima. Medtem ko so nekateri nasprotniki Madura ugrabitev pozdravili, so se zavezniki Venezuele, vključno z Rusijo in Iranom, odzvali z ostrimi obsodbami ameriškega posega. V Hamburgu se je zbralo približno 500 ljudi, v Dublinu pa okoli 100, kar kaže na mednarodno razsežnost ogorčenja nad dogodki, ki so sledili dolgotrajnim napetostim med administracijo Donalda Trumpa in venezuelsko vlado.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno in bliskovito vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki elitne enote Delta Force v prestolnici Caracas zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so ameriške sile par zajele v njunih zasebnih prostorih znotraj močno varovane rezidence. Operacija se je začela s koordiniranimi zračnimi napadi na ključne vojaške in komunikacijske točke po vsej državi, kar je povzročilo obsežne izpade električne energije in paralizo venezuelskega obrambnega sistema. Po zajetju so Madura prepeljali na ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima, od koder je bil s helikopterjem in kasneje z letalom prepeljan v New York. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo omogočen varen in pravičen prehod oblasti. Napovedal je neposredno vključevanje ameriških naftnih podjetij v obnovo venezuelske energetske infrastrukture, s čimer bi državi ponovno zagotovili gospodarsko stabilnost. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da sta Maduro in njegova soproga obtožena narkoterorizma, pranja denarja in trgovine z drogami. Maduro je trenutno zaprt v zveznem priporu v Brooklynu in bo v ponedeljek stopil pred zveznega sodnika na Manhattnu. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško posredovanje označila za nezakonit napad na suverenost države.

Šest iraških odporniških skupin je v skupni izjavi poudarilo, da se o vprašanju svoje oborožitve ne bodo pogajale z nobeno tujo stranjo. Skupine so jasno sporočile, da je razprava o orožju mogoča šele po popolni vzpostavitvi iraške suverenosti in končanju vseh oblik tuje okupacije v državi. S tem so postavile oster pogoj za morebitno prihodnjo demilitarizacijo. Poleg zavračanja zunanjih pritiskov so skupine poudarile, da je tudi dialog z iraško vlado o tem vprašanju strogo pogojen z umikom tujih sil. Po njihovem mnenju orožje ostaja ključno sredstvo za dosego neodvisnosti, zato o njegovi usodi ne bodo razpravljale, dokler v Iraku ostajajo tuji vojaki. Izjava odraža zaostrena stališča oboroženih frakcij, ki delujejo neodvisno od uradnih državnih struktur.

Severna Koreja je v ponedeljek uradno razglasila svoj status jedrske sile za 'nepovraten' in ga zapisala v zakon. S tem je zavrnila pozive Združenih držav k denuklearizaciji, ki jih vidi kot sovražne provokacije. Država je ZDA obtožila 'anahrronističnih' zahtev, medtem ko je njena stalna misija pri Združenih narodih poudarila, da je ta položaj nespremenljiv. Severna Koreja se bo 'odločno uprla in zavrnila vsak poskus spremembe trenutnega statusa Demokratične ljudske republike Koreje'.

Severna Koreja je v nedeljo pod osebnim nadzorom voditelja Kim Džong Una uspešno izvedla preizkusno izstrelitev hipersoničnih raket. Po navedbah severnokorejskih državnih medijev je vojska preizkusila napredno tehnologijo, ki omogoča manevriranje raket pri izjemno visokih hitrostih, kar otežuje njihovo prestrezanje s strani protiraketnih sistemov. Voditelj Kim Džong Un je ob tej priložnosti poudaril pomen tehnološkega napredka za nacionalno varnost in strateško odvračanje. Izstrelitev predstavlja nadaljevanje agresivnega programa testiranja orožja, ki ga Pjongjang izvaja kljub mednarodnim sankcijam. Južnokorejska vojska in japonske oblasti so potrdile, da so rakete dosegle načrtovane cilje v smeri Japonskega morja. Dogodek je povzročil dodatne napetosti v regiji, saj hipersonično orožje zmanjšuje odzivni čas sosednjih držav in povečuje tveganje za nenameren konflikt. Pjongjang vztraja, da so preizkusi del rutinskega posodabljanja obrambnih zmogljivosti države.

Venezuela je obtožila Združene države sovražnega prevzema venezuelske ribiške ladje v svoji gospodarski coni. Po poročilih naj bi se osebje z ameriške vojaške ladje vkrcalo na venezuelsko ribiško ladjo z devetimi ribiči, medtem ko je ta plula v venezuelskih vodah. Venezuela je obsodila prestrezanje "neškodljive" ribiške ladje s strani ameriške vojne ladje.

Severna Koreja je sporočila, da je njen status države z jedrskim orožjem trajno zapisan v zakonodaji in nepreklicen. Obsodila je Združene države Amerike zaradi zahtev po denuklearizaciji in poudarila, da bo odločno nasprotovala vsem poskusom spremembe trenutnega stanja države.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil Izraelu, da anektira Zahodni breg. Mednarodna flotilja pomoči se je kljub izraelskim opozorilom odpravila iz grških voda proti Gazi.

Libanonska vojska je prejela osem tovornjakov orožja iz več palestinskih begunskih taborišč na jugu države, potem ko je prejšnji teden prejela podobno pošiljko iz taborišča v južnem predmestju Bejruta. Predaja orožja, ki jo je izvedlo gibanje Fateh v taboriščih v okolici Tira, je del dogovora med libanonsko vlado in Palestinsko upravo. Po besedah libanonskega vladnega uradnika bi lahko razorožitev palestinskih taborišč utrla pot za podelitev več pravnih pravic palestinskim beguncem v Libanonu.

Kreml je zanikal poročilo New York Timesa, da so ruski droni ali posredniki vohunili nad potmi, ki jih ZDA in zavezniki uporabljajo za prevoz vojaške opreme skozi vzhodno Nemčijo. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je te trditve označil za "novinarsko potegavščino" in lažno novico. Ameriški uradniki sumijo, da Rusija ali njeni operativci izvajajo izvidniške lete z droni nad oskrbovalnimi potmi v nemški zvezni državi Turingiji, kar bi lahko bilo uporabljeno za sabotaže. Bela hiša in Pentagon se na prošnje za komentar nista odzvala.

Donald Trump je zagrozil z razglasitvijo nacionalnih izrednih razmer in federalizacijo Washingtona, D.C., če mestna uprava ne bo sodelovala s službo za priseljevanje in carino (ICE) pri odstranjevanju nedokumentiranih migrantov. Županja Muriel Bowser je namreč napovedala, da policija ne bo sodelovala z ICE.

Iranske varnostne sile so v mestu Dezful aretirale moškega, ki je s strelnim orožjem streljal proti policistom. Po navedbah poveljnika lokalne policije je osumljenec nameraval izkoristiti civilne proteste za spodbujanje oboroženih nemirov in destabilizacijo javnega reda v regiji. Policija je posameznika pridržala, še preden bi mu uspelo povzročiti širšo škodo ali organizirati večje nerede. Operacija je bila izvedena v luči povečanih napetosti, pri čemer so oblasti poudarile, da je bila aretacija ključna za preprečitev stopnjevanja nasilja. Osumljenec je bil oborožen, kar po mnenju policije kaže na vnaprejšnjo pripravo na napade. Preiskava o morebitnih povezavah z drugimi skupinami ali posamezniki še poteka, medtem ko razmere v mestu ostajajo pod nadzorom varnostnih organov.

Članek na portalu ZeroHedge kritizira Ameriško akademijo za pediatrijo, češ da je v času pandemije covida-19 kršila temeljno načelo medicine – ne škodovati. Istovremeno, študija, o kateri poroča The Blaze, opozarja na morebitno povezavo med paracetamolom, široko uporabljenim protibolečinskim sredstvom, in avtizmom. Robert F. Kennedy Jr. je že prej izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajočega števila primerov avtizma v Združenih državah.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kriminalnega združevanja v povezavi z nezakonitim financiranjem kampanje s strani pokojnega libijskega voditelja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora, a je bil oproščen drugih obtožb, vključno s pasivno korupcijo in nezakonitim financiranjem kampanje. Bil je spoznan za krivega prejema milijonov evrov od Gadafija za financiranje kampanje.

Strokovnjak z Univerze policije v Iranu opozarja, da se pod imenom 'gol' (cvet) prodajajo nevarne sintetične droge, kot sta 'kemikal' in 'benzaj'. Te droge imajo visoko stopnjo uničujočega učinka in so veliko bolj nevarne od naravne marihuane, čeprav se tržijo kot njena alternativa.

V Iranu se je na avtocesti, ki povezuje mesti Kazvin in Zendžan, zgodila obsežna prometna nesreča, v kateri je bilo udeleženih več osebnih in tovornih vozil. Po podatkih tiskovnega predstavnika iranske službe za nujno medicinsko pomoč je bilo v verižnem trčenju poškodovanih 19 oseb. Na kraj dogodka so nemudoma napotili reševalne ekipe, ki so oskrbele poškodovance. Prve informacije kažejo, da je v nesreči prišlo do trčenja med vozili različnih kategorij, kar je povzročilo večjo materialno škodo in začasno zaporo prometne žile. Reševalne službe so potrdile, da so vse poškodovane osebe prejele ustrezno medicinsko pomoč, medtem ko preiskava o natančnem vzroku nesreče še poteka. Oblasti za zdaj niso poročale o smrtnih žrtvah.

Ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) je uvedla omejitve za uporabo cepiv proti COVID-19, pri čemer je odpravila nujne odobritve in omejila uporabo na posameznike z visokim tveganjem za zaplete. Sekretar za zdravje in človeške storitve Robert F. Kennedy Jr. je napovedal te spremembe, ki naj bi končale obvezno cepljenje. Medtem se v Kaliforniji hitro širi nova različica 'stratus' virusa COVID-19, zaradi česar so stopnje okužb med najvišjimi v državi. V Mehiki je Cofepris odobrila cepivo proti različici LP.8.1 virusa COVID-19. Obstajajo tudi neutemeljene trditve, da cepiva povzročajo resne bolezni, ki jih je več organizacij za preverjanje dejstev že ovrglo. Nekateri viri poročajo, da Donald Trump razmišlja o prepovedi cepiv proti COVID-19 zaradi domnevnega porasta primerov raka.

V več maroških mestih, vključno z Agadirjem in Rabatom, so se nadaljevali nasilni spopadi med protestniki in varnostnimi silami. Med protesti, ki so izbruhnili zaradi nezadovoljstva z zdravstvenim in izobraževalnim sistemom, je bilo poročano o poškodbi protestnika, ko je policijsko vozilo zapeljalo v množico. Vlada je obljubila reforme kot odgovor na zaostrovanje razmer.

Izvršni direktor iranskega Sklada za kreditiranje umetnosti je napovedal znatno povišanje socialnih prejemkov za delavce v kulturi. V okviru dveh ločenih programov, imenovanih Selva (pomoč pri upokojitvi) in Program za priznanje dosežkov, se bodo mesečna izplačila umetnikom, novinarjem in drugim kulturnim delavcem povečala za 100 odstotkov. Po besedah vodstva sklada se bo to povišanje začelo izvajati retroaktivno od januarja 2024 dalje. Odločitev o podvojitvi sredstev je bila sprejeta na podlagi neposrednega ukaza ministra za kulturo in islamsko orientacijo. Povečanje finančne pomoči je bilo časovno usklajeno s praznovanjem rojstva imama Alija, sredstva za ta namen pa so bila zagotovljena po pridobitvi vseh potrebnih odobritev pristojnih organov. Cilj ukrepa je izboljšanje socialnega položaja umetnikov in priznanje njihovega prispevka k iranski družbi, zlasti v luči trenutnih gospodarskih razmer v državi.

V Teheranu so v soboto, ob obeleževanju rojstva imama Alija, na osrednjem trgu Imam Homeini odkrili nov monumentalni kip z naslovom Fateha Hejbarja. Slovesnosti se je udeležila množica ljudi, dogodek pa so pospremili z obsežnim ognjemetom in drugimi svetlobnimi učinki. Po navedbah lokalnih virov gre za simbolno obeležitev zgodovinskih dogodkov, ki so pomembni za šiitsko vejo islama, hkrati pa projekt predstavlja pomemben del urbane prenove iranske prestolnice. Kip bo po začasni razstavi na trgu Imam Homeini trajno nameščen na avtocesto Imam Ali, kar odraža strategijo teheranskih oblasti za okrasitev mestnih vpadnic z versko-nacionalnimi simboli. Dogodek je bil zasnovan kot velika ulična prireditev, s katero so iranske oblasti želele poudariti kulturno in versko identiteto v javnem prostoru. Med slovesnostjo so potekale tudi različne uprizoritve, ki so privabile številne prebivalce Teherana, s čimer so ustvarili praznično vzdušje v središču mesta.

Manoochehr Shahsavari, sekretar 44. filmskega festivala Fadžr, je napovedal, da bodo imena izbranih filmov za letošnjo izdajo razkrita do konca tekočega tedna. Zamuda pri objavi seznama je po besedah sekretarja posledica visoke kakovosti prispelih del, kar je zahtevalo dodatno preučitev določenih določil pravilnika festivala. Shahsavari je pojasnil, da so morali organizatorji zaradi izjemne produkcije ponovno razmisliti o nekaterih tehničnih vidikih izbora, da bi zagotovili ustrezno zastopanost najboljših umetniških dosežkov. Filmski festival Fadžr velja za najpomembnejši letni kinematografski dogodek v Iranu, ki tradicionalno poteka v Teheranu. Letošnja priprava na 44. izvedbo festivala priteguje precejšnjo pozornost lokalne in mednarodne kulturne javnosti, saj dogodek služi kot osrednja platforma za promocijo iranske filmske industrije. Sekretar je poudaril, da bo končni izbor odražal visoke standarde, ki jih festival ohranja že desetletja, kljub logističnim in administrativnim prilagoditvam v zadnjem trenutku.

V mestih Mašhad in Širaz so včeraj potekale obsežne slovesnosti ob obletnici rojstva prvega šiitskega imama Alija ibn Abi Taliba. V svetišču imama Reze v Mašhadu so uslužbenci s tisoči cvetovi okrasili notranja dvorišča in dvorane, kar je ustvarilo praznično vzdušje za številne vernike. Praznovanja so bila osredotočena na versko čaščenje in skupnostne obrede, ki so pritegnili na tisoče obiskovalcev iz celotne države. Poleg Mašhada je bilo slovesno tudi v Širazu, natančneje v svetišču Šah Čerag, kjer so romarji z molitvami in javnimi zborovanji počastili spomin na osebo, ki v šiitskem islamu velja za neposrednega naslednika preroka Mohameda. Iranske oblasti so ob tej priložnosti organizirale kulturne programe, ki so poudarjali duhovni pomen dogodka za muslimansko skupnost, hkrati pa so zagotovili logistično podporo za nemoten potek množičnih obiskov verskih središč.

V iranskem mestu Kom je potekala slovesnost v čast profesorju Mohamadu Aliju Mahdaviju Radu, ki velja za pionirja na področju raziskovanja in poučevanja humanističnih ved ter koranskih študij. Dogodka so se udeležili visoki predstavniki države, vključno z ministroma za kulturo in znanost, predstavniki univerz ter verskimi voditelji. Na prireditvi sta bili predstavljeni dve novi znanstveni deli, ki sta nastali kot poklon profesorjevemu dolgoletnemu delu na področju interpretacije Korana in hadisov. Iranski predsednik Masud Pezeškian je ob tej priložnosti poslal posebno sporočilo, v katerem je izpostavil izjemne znanstvene in kulturne dosežke profesorja Mahdavija Rada. Predsednik je poudaril pomen profesorjevega prispevka k moralnemu in intelektualnemu razvoju družbe. Slovesnost je služila kot uradno priznanje njegovemu akademskemu delu, ki združuje tradicionalno versko izobrazbo s sodobnimi raziskovalnimi metodami v humanizmu.

Skupina Tehran Si-nama je v sodelovanju z inštitutom Tasvir-e Shahr uradno napovedala začetek prve sezone svojih dejavnosti, ki se bo pričela v torek, 16. decembra. Projekt pod geslom »Zrasti iz okvirja« je zasnovan z namenom spodbujanja in izboljšanja celotnega cikla filmske produkcije v iranski prestolnici. Program bo obsegal vse ključne faze filmskega ustvarjanja, od začetnega izobraževanja kadrov do končne distribucije in predvajanja filmov v kinematografih. Iniciativa se osredotoča na profesionalizacijo lokalne filmske industrije in nudi platformo za mlade ustvarjalce, ki si želijo pridobiti praktične izkušnje v industriji. Sodelovanje z mestnim inštitutom Tasvir-e Shahr zagotavlja projektu močno institucionalno podporo in dostop do infrastrukturnih zmogljivosti mesta Teheran. Prireditelji pričakujejo, da bo projekt pomembno prispeval k raznolikosti in kakovomosti iranske kinematografije v prihodnjih letih.

Iranska filmska produkcija Balmaske, ki jo je režiral Mohammad Mahdi Habibi, je uradno oddala prijavo za sodelovanje na prihajajočem 44. filmskem festivalu Fadžr. V filmu v glavnih vlogah nastopata priznana igralca Abolfazl Pourarab in Shahram Qaedi, ki bosta po navedbah produkcijske ekipe nastopila v vsebinsko in vizualno drugačnih vlogah, kot sta jih upodabljala doslej. Projekt, ki ga je produciral Hojatollah Raisi, velja za enega izmed težko pričakovanih naslovov na letošnjem festivalu. Filmski festival Fadžr velja za najpomembnejši letni kinematografski dogodek v Iranu, kjer se predstavijo najnovejši dosežki domače produkcije. Film Balmaske s sodelovanjem uveljavljenih igralskih imen, kot je Pourarab, cilja na visoko prepoznavnost in strokovno oceno kritikov. Režiser Habibi je v svojem delu uporabil specifičen vizualni slog, ki naj bi po mnenju poznavalcev predstavljal osvežitev v iranskem filmskem prostoru. Podrobnosti o sami zgodbi ostajajo skope, vendar napovedi o preobrazbi glavnih igralcev vzbujajo zanimanje javnosti.

Palestinsko ljudsko gibanje je obtožilo Palestinsko oblast (PA), da ni uspela zaščititi Palestincev v času genocida. Medtem se bodo izraelski napadi v Gazi nadaljevali.

Strokovnjaki za nadzor živil in zdravil so izdali opozorilo glede prisotnosti nevarnih kemikalij v termalnem papirju, ki se uporablja za nakupovalne in bančne račune. Gre za snovi, znane kot bisfenoli (BPA in BPS), ki delujejo kot hormonski motilci in lahko ob stiku s kožo prehajajo v človeško telo. Opozorilo poudarja, da te snovi predstavljajo tiho grožnjo hormonskemu ravnovesju, kar lahko vodi do dolgotrajnih zdravstvenih težav. Znanstveniki pojasnjujejo, da se bisfenoli pogosto uporabljajo v premazih za termalni tisk, saj omogočajo vidnost izpisa brez uporabe črnila. Ker so te kemikalije v prosti obliki in niso vezane na polimere, se ob dotiku zlahka prenesejo na prste. Strokovnjaki svetujejo previdnost pri rokovanju z računi, predvsem pa priporočajo umivanje rok po stiku s tovrstnim papirjem, da bi zmanjšali tveganje za absorpcijo skozi kožo.

Kakovost zraka v iranski prestolnici Teheran je prvi dan tedna dosegla ravni, ki so nezdrave za občutljive skupine prebivalstva. Po podatkih tamkajšnjega podjetja za nadzor kakovosti zraka je povprečna vrednost indeksa onesnaženosti presegla kritično mejo, kar pomeni tveganje za otroke, starejše in osebe z boleznimi dihal ali srca. Glavni vir onesnaženja ostajajo drobni delci PM2,5, ki so v mestu prisotni že daljše obdobje. Težave z onesnaženostjo zraka v Teheranu so sistemske narave, saj se prebivalci s tovrstnimi razmerami spopadajo praktično vsak teden. Lokalne oblasti so ob tem izdale priporočila, naj se ranljive skupine izogibajo dolgotrajnim dejavnostim na prostem. Razmere so posledica neugodnih vremenskih pogojev, kot je toplotni obrat, ki zadržuje izpušne pline in industrijske emisije nad mestom, ki ga obdajajo visoki gorski masivi. To preprečuje naravno kroženje zraka in vodi do dolgotrajne izpostavljenosti škodljivim snovem.

Kakovost zraka v iranski prestolnici Teheran je v petek, 2. januarja 2026, ponovno dosegla ravni, ki so nezdrave za občutljive skupine prebivalstva. Podjetje za nadzor kakovosti zraka v Teheranu je poročalo, da je povprečni indeks onesnaženosti dosegel vrednost 115, kar ozemlje mesta uvršča v t. i. oranžno območje. Glavni vir onesnaženja so trdni delci velikosti pod 2,5 mikrona (PM2,5), ki v mestu ostajajo zaradi pomanjkanja vetra in neugodnih vremenskih razmer. Stanju botruje dolgotrajno obdobje pomanjkanja padavin in temperaturna inverzija, ki zadržuje izpuste prometnega in industrijskega sektorja nad mestom. Lokalne oblasti so svetovale starejšim, otrokom in osebam z respiratornimi boleznimi, naj omejijo dolgotrajne dejavnosti na prostem. Gre za nadaljevanje niza incidentov s slabo kakovostjo zraka, ki so iransko prestolnico pestili že v preteklih mesecih.

Podjetje za nadzor kakovosti zraka v Teheranu je 11. januarja sporočilo, da je povprečna kakovost zraka v iranski prestolnici dosegla ravni, ki so nezdrave za občutljive skupine prebivalstva. Indeks kakovosti zraka je znašal 109, kar mesto uvršča v t. i. oranžno območje nevarnosti. Gre za ponavljajoč se pojav, ki je posledica kombinacije pomanjkanja vetra in visoke koncentracije trdnih delcev v ozračju. Strokovnjaki opozarjajo, da takšne razmere predstavljajo tveganje predvsem za otroke, starejše in osebe z boleznimi dihal ali srca. Trenutno poslabšanje je del širšega vzorca povečanega onesnaženja, ki je Teheran zajelo že v preteklih mesecih. Kljub prizadevanjem lokalnih oblasti za nadzor emisij ostaja kakovost zraka v prestolnici pod kritično mejo, kar zahteva previdnostne ukrepe prebivalstva.

Kakovost zraka v Teheranu je ponovno dosegla ravni, ki so nezdrave za občutljive skupine prebivalstva. Podjetje za nadzor kakovosti zraka v Teheranu je sporočilo, da je povprečni indeks onesnaženosti trenutno v t. i. oranžnem območju, kar zahteva previdnost starejših, otrok in oseb z boleznimi dihal ali srca. Težave z onesnaženostjo v iranski prestolnici so se v zadnjih mesecih stopnjevale, saj je mesto od novembra lani večkrat prešlo mejo varne kakovosti zraka. Glavni vzroki za kritično stanje ostajajo gosta prometna infrastruktura, uporaba goriv nizke kakovosti in toplotni obrati, ki v zimskih mesecih zadržujejo smog nad mestom. Po najnovejših meritvah prestolnica beleži le peščico dni s čistim zrakom v celotnem koledarskem letu.

Po poročilih o smrti desetih otrok zaradi cepiva proti COVID-19 je FDA potrdila, da je pregled pokazal, da je vsaj deset otrok umrlo "po in zaradi" prejema cepiva. Visoki uradnik FDA je pozval osebje agencije k premisleku in spremembam. Komisar FDA Marty Makary je izjavil, da podatki kažejo na deset smrti otrok, povezanih s cepljenjem proti COVID-19.

V izraelskem obstreljevanju vzhodno od Khan Junisa na jugu območja Gaze so bili ubiti trije Palestinci, so sporočili iz zdravstvenega kompleksa Naser.

UNICEF je sporočil, da Izrael preprečuje vstop ključnih dobrin v Gazo, vključno z milijon brizg, potrebnih za cepljenje otrok, in stekleničk za dojenčke. Zaradi tega je ministrstvo za zdravje v Gazi zamudilo z začetkom kampanje cepljenja otrok.

Cene surove nafte se v današnjem trgovanju na svetovnih borzah niso bistveno spremenile, pri čemer je terminska pogodba za severnomorsko nafto brent dosegla vrednost 60,76 dolarja za sod. Stabilizacija cen sledi obdobju nihanj, ki so bila značilna za pretekle mesece, ko so na trg vplivali različni geopolitični dejavniki in spremembe v povpraševanju. Trenutno stanje odraža previdnost vlagateljev, ki čakajo na nove gospodarske kazalnike iz največjih svetovnih gospodarstev. Analitiki ugotavljajo, da je trg vstopil v fazo konsolidacije, kjer ponudba in povpraševanje dosegata kratkoročno ravnovesje. Kljub manjši rasti v preteklih obdobjih, ko je cena brenta presegala 63 dolarjev, se trenutne vrednosti gibljejo v stabilnejšem območju, kar bi lahko kratkoročno ublažilo pritiske na maloprodajne cene pogonskih goriv. Vendar pa negotovost glede prihodnje proizvodnje držav članic Opec+ in morebitnih novih trgovinskih omejitev še naprej predstavlja tveganje za prihodnjo dinamiko cen.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je obiskal ministrstvo za kmetijstvo, kjer je izpostavil nujnost neprekinjenega izvajanja državnih storitev in ohranjanja zastavljenih programov. Med delovnim obiskom je pregledal aktualno stanje na področju oskrbe z osnovnimi dobrinami ter analiziral strateške načrte kmetijskega sektorja. Pezeškian je poudaril, da sta upravna kohezija in doslednost pri izvajanju vladnih politik ključna dejavnika za stabilnost države. Predsednik je v svojem nagovoru uradnikom pojasnil, da se pot služenja državljanom ne sme ustaviti kljub morebitnim političnim ali organizacijskim izzivom. Poseben poudarek je bil namenjen zagotavljanju prehranske varnosti in spremljanju zalog nujnih življenjskih potrebščin, kar ostaja prioriteta njegove administracije v trenutnih gospodarskih razmerah. Obisk predstavlja del širših prizadevanj za konsolidacijo vodenja v ključnih državnih institucijah.

Poraba zemeljskega plina v Teheranu je dosegla rekordno raven, saj so v zadnjih 24 urah v iranski prestolnici porabili več kot 111 milijonov kubičnih metrov tega energenta. Po navedbah tiskovnega predstavnika podjetja Tehran Gas Company je takšen skok neposredna posledica močnega padca temperatur, ki je zajel to regijo. Povečano povpraševanje predstavlja velik izziv za lokalno energetsko infrastrukturo, saj gre za številke, ki jih v zgodovini merjenj v tem mestu še niso zabeležili. Iranske oblasti so ob tem pozvale prebivalce k racionalni rabi energije, da bi zagotovili stabilno oskrbo vsem gospodinjstvom. Povečana poraba v Teheranu, ki velja za ključno gospodarsko in politično središče države, bi lahko vplivala na distribucijske zmogljivosti v drugih delih države, če se bo trend ekstremno nizkih temperatur nadaljeval tudi v prihodnjih dneh.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sporočil, da je Izrael potrdil obsežen plinski dogovor z Egiptom v vrednosti 35 milijard dolarjev (112 milijard šeklov). Dogovor je največji tovrstni dogovor v zgodovini Izraela.

Pakistan in Rusija sta v pogovorih o morebitnem sporazumu v naftnem sektorju, je za rusko tiskovno agencijo RIA povedal pakistanski finančni minister Muhammad Aurangzeb. Pogovori med energetskima ministrstvoma obeh držav potekajo o širšem sodelovanju pri raziskovanju, proizvodnji in predelavi nafte. Rusija je tudi razpravljala o posodobitvi pakistanske rafinerije z ruskimi podjetji.

V Iraškem Kurdistanu je neznan dron napadel plinsko polje Khor Mor, kar je povzročilo izpad do 80 % električne energije v regiji. Napad je povzročil prekinitev dobave plina elektrarnam, vključno s tistimi v Erbilu, Sulejmaniji in Dohuku. Požar je izbruhnil, ko je dron poškodoval rezervoar za shranjevanje utekočinjenega plina. V napadu ni bil poškodovan nihče. Odgovornosti za napad ni prevzela še nobena oborožena skupina.

Donald Trump je dejal, da bo ZDA namenila več pozornosti iskanju rešitve za državljansko vojno v Sudanu, potem ko ga je savdski prestolonaslednik Mohammed bin Salman pozval k ukrepanju. Trump je izjavil, da se v Sudanu dogajajo grozodejstva in da je država postala najbolj nasilno mesto ter največja humanitarna kriza.

V kraju Carlos Spegazzini v občini Ezeiza v Argentini je v petek prišlo do eksplozije v kemični tovarni, ki je povzročila močan požar. Direktor argentinske Zvezne agencije za nujne primere, Santiago Hardie, je za CNN povedal, da je do eksplozije prišlo v kemični tovarni. Po poročilih naj bi bilo okoli 20 ljudi ranjenih.

Direktor podjetja za upravljanje z vodami v provinci Kermanšah je sporočil, da je jez Tang Hamam zaradi nedavnega intenzivnega deževja dosegel svojo polno kapaciteto in se pričel prelivati. Gre za pomemben vodni zbiralnik na zahodu Irana, ki je ključen za namakanje kmetijskih površin in oskrbo regije z vodo. Oblasti pozorno spremljajo stanje na objektu, saj so padavine v tem delu države v zadnjih dneh močno presegle povprečje. Pretok vode čez prelivni rob jezu ne predstavlja le tveganja za morebitne poplave v nižje ležečih predelih, temveč hkrati zagotavlja dodatne zaloge vode za prihajajoče sušno obdobje. Lokalni uradniki so prebivalstvo ob rečnih strugah pozvali k previdnosti, čeprav za zdaj o večji gmotni škodi ali žrtvah ne poročajo. Ta dogodek poudarja nestanovitnost vremenskih vzorcev v regiji, kjer se sušna obdobja pogosto izmenjujejo z nenadnimi poplavami.

V rudniku železove rude Kušk v bližini mesta Bafk v osrednji iranski provinci Jazd se je danes zgodila huda nesreča, ko se je del rudnika zrušil in pod seboj pokopal 24 rudarjev. Po podatkih tiskovnega predstavnika iranskega Rdečega polmeseca so se reševalne ekipe nemudoma odpravile na prizorišče, da bi dosegle ujetnike pod ruševinami. Operacija se je zaključila razmeroma uspešno, saj so uradniki potrdili, da dogodek ni zahteval smrtnih žrtev. Po zadnjih informacijah sta bila v nesreči poškodovana le dva rudarja, medtem ko so ostalih 22 delavcev varno rešili na površje. Direktor Rdečega polmeseca v provinci Jazd je sporočil, da so vse osebe pravočasno locirali in jim nudili ustrezno oskrbo. Vzrok za nenadno zrušenje rudnika za zdaj še ni znan, oblasti pa so že napovedale preiskavo o varnostnih razmerah v objektu.

V Gazi je zaradi hudega mraza v Han Junisu umrl otrok, star 29 dni. S tem se je število otrok, ki so umrli zaradi mraza, povečalo na štiri. Skupno je zaradi nizkih temperatur umrlo 13 ljudi.

Število smrtnih žrtev poplav in zemeljskih plazov, ki so pred dvema tednoma prizadeli Indonezijo, je preseglo tisoč. Agencija za obvladovanje nesreč (BNPB) je sporočila, da je umrlo 1003 ljudi, 218 pa jih še pogrešajo. Poplave so prizadele province Severna Sumatra, Zahodna Sumatra in Aceh, več kot 5400 ljudi je bilo ranjenih, 1,2 milijona prebivalcev pa je še vedno v začasnih bivališčih. Vlada je bila kritizirana, ker ni razglasila naravne nesreče in zaprosila za mednarodno pomoč.

V mestu Han Junis na jugu Gaze je zaradi hude zime umrla osemmesečna dojenčica. Rahaf Ahmed Nadži Abu Džazer je umrla v enem od begunskih taborišč v kraju Muvasi Han Junis, kamor se je družina preselila iz Rafe na jugu območja. Številni šotori v Muvasi Rafi in Han Junisu so bili poplavljeni, temperature pa so nizke.

V maroškem mestu Fez se je zgodaj v sredo zrušilo več stavb, pri čemer je umrlo najmanj 19 ljudi, 16 pa je ranjenih. Pred tem so v Maroku potekali protesti zaradi slabih življenjskih razmer. Reševalna akcija še poteka.

Severno Japonsko je stresel potres z magnitudo 7,2, zaradi česar so oblasti izdale opozorilo pred cunamijem za vzhodno in severovzhodno obalo. Pričakujejo se valovi do tri metre visoki, prebivalce obalnih območij pa pozivajo k takojšnji evakuaciji. V prefekturi Aomori poročajo o več poškodovanih in požarih.

Severovzhod Japonske je prizadel močan potres z magnitudo 7,6, ki je sprožil opozorilo pred cunamijem. Opozorilo velja za obalna območja, prebivalce pa pozivajo k takojšnji evakuaciji. Potres je povzročil valove cunamija, ki so že dosegli nekatere dele obale, pričakujejo pa se lahko tudi do tri metre visoki valovi. Japonska meteorološka agencija je sporočila, da je bil epicenter potresa v prefekturi Aomori.

V obsežnem ruskem napadu z droni in raketami na Kijev je umrlo štiri ljudi, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je povzročil požare in poškodoval stanovanjske zgradbe v več okrožjih prestolnice.

Po izraelskih napadih na območje Gaze je umrlo najmanj 33 ljudi, agencija za civilno zaščito Gaze pa poroča o najmanj 50 smrtnih žrtvah, vključno z 22 otroki, in okoli 200 ranjenih. Izraelski premier Netanjahu je ukazal nujne napade na območje Gaze po obtožbah Hamasa o kršitvi premirja. Izraelska vojska trdi, da nadaljuje z izvajanjem sporazuma o prekinitvi ognja.

V izraelskih napadih in streljanju je bilo ubitih najmanj 57 Palestincev. Izraelske sile so aretirale medicinsko sestro Tasneem Marwan al-Hams, hčerko zdravnika Marwana al-Hamsa, medtem ko je bila na poti v službo v Han Junisu. Hamas še naprej preučuje predlog ZDA za prekinitev ognja.

V Lyonu je mlad palestinski begunec grozil s samomorom s skokom s strehe parkirne hiše, da bi prisilil francoske oblasti k ponovnemu združevanju z njegovo družino, ki živi v Gazi. Moški je bil rešen. Francija je sicer začasno ustavila sprejemanje ljudi iz Gaze po nedavnem incidentu.

Izraelski parlament je v prvi obravnavi sprejel predlog zakona o ponovni uvedbi smrtne kazni, ki je namenjena skoraj izključno Palestincem in se ne bo uporabljala za judovske teroriste.

Približno 200 borcev Hamasa je bilo ujetih v njihovih lastnih tunelih pod južnim delom Gaze, ki je trenutno pod nadzorom izraelske vojske.

Jairja Bolsonaroja so aretirali in ga premestili v pripor. Aretacija je bila izvedena zaradi "visokega tveganja pobega", saj je bil obsojen na 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara. Njegova obramba je zahtevala, da zaporno kazen prestaja v hišnem priporu.

Brazilskega ekspredsednika Jairja Bolsonara so aretirali v Brasilii zaradi suma, da je načrtoval pobeg v veleposlaništvo, da bi se izognil 27-letni zaporni kazni. Oblasti so ga ocenile kot tveganje za pobeg, ker naj bi kršil pogoge hišnega pripora.

Iranska prometna policija je zaradi nujnih gradbenih del začasno zaprla odsek avtoceste, ki povezuje prestolnico Teheran z mestom Karadž. Po navedbah vodstva prometne policije (Faraja) je bila popolna zapora potrebna zaradi postavitve novega betonskega nadhoda za pešce, ki bo izboljšal varnost v cestnem prometu. Operacija je bila načrtovana v nočnem času, da bi čim bolj zmanjšali vpliv na prometni tok na tej ključni prometni žili. Izvajalci gradbenih del so z uporabo težke mehanizacije namestili betonske elemente mostu, medtem ko so policisti promet preusmerili na vzporedne ceste. Organi pregona so voznike pozvali k upoštevanju prometne signalizacije in potrpežljivosti med trajanjem zapore.

Letalska družba Emirates je zaradi komercialnih razlogov zaprosila za začasno spremembo urnika svojih nočnih poletov v Iran. Po navedbah tiskovnega predstavnika iranske organizacije za civilno letalstvo je prevoznik zaprosil za prestavitev poleta, ki je bil predviden ob 4. uri zjutraj, na 9. uro zjutraj. Sprememba bo veljala deset dni, začenši z 10. januarjem. Namestnik vodje letališča Imam Homeini je potrdil, da gre izključno za poslovno odločitev letalske družbe in ne za odpovedi poletov. Iranske oblasti so poudarile, da kljub spremembi ure poletov nobena linija ni bila odpovedana. Odločitev podjetja Emirates prihaja v času, ko se letalski prevozniki v regiji pogosto prilagajajo operativnim in tržnim razmeram, vendar uradni viri zagotavljajo, da so vse logistične storitve na letališču prilagojene novemu urniku, da bi potnikom zagotovili nemoten prevoz. Gre za rutinsko prilagoditev, ki nima širših političnih ali varnostnih razlogov.

Letalska družba Iran Air je sporočila, da je na letu številka IR 311, ki bi moral danes ob 6.40 zjutraj poleteti iz Teherana proti Ahvazu, prišlo do resne tehnične okvare na motorju letala. Po navedbah pilota in uradnem obvestilu prevoznika je bila zaradi napake odpovedana načrtovana pot, kar je povzročilo precejšnjo zamudo in nezadovoljstvo med potniki. Incident so spremljala poročila o tem, da so bili potniki približno dve uri ujeti v letalu na vzletni stezi, preden so se lahko izkrcali. Iranski nacionalni letalski prevoznik je v izjavi za javnost pojasnil, da so bili postopki izvedeni v skladu z varnostnimi protokoli, vendar podrobnosti o naravi okvare motorja niso razkrili. Potniki so morali na nadomestni polet čakati v letališki stavbi, medtem ko so tehniki preučevali obseg poškodb na plovilu.

Namestnik poveljnika iranske prometne policije je poročal o trenutnem stanju na ključnih prometnicah v državi, kjer kljub občasno povečani gostoti vozil promet poteka tekoče. Na severnih cestah, ki povezujejo Teheran z obalo Kaspijskega jezera, so zabeležili večje število vozil, vendar oblasti za zdaj niso uvedle posebnih omejitev ali prepovedi vožnje. Poudarili so, da so nekatere lokalne poti še vedno zaprte izključno zaradi neugodnih vremenskih razmer. Na območju province Mazandaran so uradniki potrdili, da je promet gost predvsem na glavnih vstopnih točkah, a zastojev ne beležijo. Policija pozorno spremlja razmere na cestah, kot so avtocesta Čalus in pot med Teheranom in severom države, kjer so v preteklih tednih zaradi snega že veljali strožji ukrepi. Trenutna situacija kaže na stabilizacijo razmer, čeprav voznike pozivajo k previdnosti zaradi možnosti nenadnih vremenskih sprememb v gorskih predelih.

Ob obisku papeža Leona XIV. v Libanonu je minister za notranje zadeve in občine izdal odlok o prepovedi prometa tovornjakov v provincah Bejrut in Gora Libanon. Hezbolah je ob tej priložnosti poslal papežu sporočilo, v katerem je izrazil visoko spoštovanje in poudaril, da pričakuje podporo pri zavračanju krivic in agresije, ki jih Libanon doživlja s strani izraelskih okupatorjev.

Donald Trump je dejal, da je treba zračni prostor nad Venezuelo in okoli nje šteti za popolnoma zaprtega, pri tem pa ni navedel več podrobnosti. Trumpova administracija je okrepila pritisk na Venezuelo z večjo vojaško prisotnostjo v Karibskem morju, vključno z napotitvijo največje letalonosilke na svetu.

Med vrhom Nata so zasegli tristo amaterskih dronov. Vojska je streljala na drone v Volklu, potem ko so sumljivi droni bili opaženi že v Belgiji v začetku meseca. Oblasti še niso pojasnile, zakaj dronov v Volklu in Eindhovnu niso sestrelili.

Iranski minister za promet je pojasnil napredek pri gradnji železnice Rašt–Astara, poudaril hitro pridobivanje zemljišč in pridobitev zaupanja ruske strani po več letih.

Meteorološke službe v Jordaniji in na palestinskih ozemljih so za nedeljo napovedale postopen dvig dnevnih temperatur, čeprav v regiji še naprej prevladuje hladno zimsko vreme. V Jordaniji so dopoldne zaznali delno oblačno vreme, ki je bilo v višje ležečih predelih države še vedno izrazito hladno, medtem ko je bilo v dolini reke Jordan, ob Mrtvem morju in v Akabi nekoliko prijetneje. Kljub rahlemu porastu temperatur so oblasti izdale opozorila pred zmanjšano vidljivostjo zaradi megle v nočnih in jutranjih urah ter pred nevarnostjo pozebe v visokogorju. Podobne razmere so zabeležili na palestinskih ozemljih, kjer je pihal zmeren do močan vzhodni veter, morje pa je bilo mirno. V večernih urah se je nebo razjasnilo, kar je povzročilo dodaten padec temperatur in mraz. Ta vremenski trend sledi obdobju povečane oblačnosti in nizkih temperatur, ki so regijo zaznamovale v preteklih dneh.

Načelnik teheranske prometne policije je zaradi obilnega sneženja in dežja v večjem delu iranske prestolnice izdal opozorilo o nevarnosti na cestah. Po navedbah policije so cestišča močno spolzka, kar povečuje tveganje za verižna trčenja. Voznike so pozvali, naj vozijo s primerno hitrostjo, vzdržujejo varnostno razdaljo in zagotovijo tehnično brezhibnost svojih vozil. Zaradi poslabšanih vremenskih razmer je policija prebivalce pozvala, naj se izogibajo vsem nenujnim potem. Pristojni organi so poudarili, da so razmere v večini mestnih predelov zahtevne, zato je ključno upoštevati prometna pravila za preprečevanje nesreč. Teheranska policija še naprej spremlja stanje na cestah in svari pred morebitnimi zastoji, ki bi jih lahko povzročila kombinacija snega in neprilagojene vožnje.

Severne dele iranske prestolnice Teheran je v jutranjih urah 2. januarja 2026 prekrilo močno sneženje, ki je povzročilo precejšnje nevšečnosti v mestnem prometu. Po poročanju lokalnih oblasti so ceste v severnih predelih mesta popolnoma bele, kar je močno otežilo gibanje vozil in pešcev. Na terenu so ekipe za čiščenje snega, ki skušajo zagotoviti prevoznost ključnih prometnic. Načelnik teheranske prometne policije je opozoril na povečano nevarnost verižnih trčenj zaradi izjemno spolzkih vozišč. Po njegovih navedbah v večjem delu prestolnice trenutno dežuje ali sneži, kar v kombinaciji z nizkimi temperaturami ustvarja nevarne razmere za voznike. Prebivalce so pozvali k previdnosti in uporabi ustrezne zimske opreme, medtem ko policijske enote poostreno nadzorujejo promet na najbolj izpostavljenih točkah.

Iranska meteorološka služba je 1. januarja 2026 izdala oranžno opozorilo za osem provinc zaradi aktivacije močnega padavinskega sistema. Napovedi predvidevajo raznolike vremenske pojave, vključno z razpršenim sneženjem in dežjem, ki bodo zajeli večji del države. Oblasti so posebej opozorile na nevarnost hitrih poplav in naraščanje vodotokov, kar bi lahko povzročilo razlivanje rek in ogrozilo lokalno prebivalstvo. Zaradi pričakovanih zaostrenih razmer so civilne službe v stanju pripravljenosti, prebivalce pa pozivajo k previdnosti pri gibanju na prostem, predvsem v bližini strug in na gorskih območjih, kjer se pričakuje snežna odeja. Oranžno opozorilo nakazuje na znatno nevarnost in potencialno škodo, ki jo lahko povzročijo vremenski vplivi na infrastrukturo in prometne povezave v prizadetih regijah.

Zimska nevihta Byron je zajela območje Gaze, kjer so temperature padle in dež je poplavil šotorska naselja. Zaradi poplav je umrl dojenček. Nevihta je razkrila pomanjkljivosti pri dostavi pomoči na območje, ki je že opustošeno zaradi vojne.

Severni del Japonske je v ponedeljek zvečer prizadel močan potres z magnitudo 7,6, ki je sprožil opozorilo pred cunamijem. Japonska meteorološka agencija je opozorila, da lahko valovi dosežejo do tri metre višine. Potres je povzročil tudi ranjene in 40-centimetrski cunami v obalnih skupnostih.

Sever Japonske je prizadel potres z magnitudo 7,2, zaradi česar je bilo izdano opozorilo pred cunamijem za vzhodno in severovzhodno obalo. Japonska meteorološka agencija opozarja na možnost do tri metre visokih valov. Prebivalce obalnih območij pozivajo k takojšnji evakuaciji. V prefekturi Aomori je več ljudi poškodovanih, pojavilo se je tudi nekaj požarov.

Pričakuje se, da se bo v nedeljo v večjem delu kraljestva ohladilo, vreme pa bo delno do pretežno oblačno. V večjem delu severozahodnih območij kraljestva se pričakujejo občasne padavine, ki se lahko razširijo tudi na osrednja območja. Veter bo zahodni, zmeren in občasno močan.

Agencija Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev (UNRWA) je sporočila, da je zaradi neurja Byron, ki je med 10. in 17. decembrom povzročilo porušena poslopja in poškodovane šotore, v Gazi prizadetih približno 235.000 ljudi.

Operater prenosnega omrežja 50Hertz načrtuje, da bo do konca leta 2029 na omrežje priključil 75 novih energetskih projektov, vključno z baterijskimi shrambami in podatkovnimi centri. Podjetje poziva k hitrejšemu napredku tudi pri plinskih elektrarnah.

V provinci Khuzestan so zaradi visoke stopnje onesnaženosti zraka odredili, da se bo pouk v osnovnih in nižjih srednjih šolah do konca naslednjega tedna izvajal na daljavo. Odločitev je sprejel namestnik koordinatorja za gradbena vprašanja v provinci.

Iranski minister za energijo je potrdil zmanjšan pritisk vode v Teheranu in napovedal občasne nočne prekinitve oskrbe z vodo, da bi omogočili polnjenje rezervoarjev in upravljali z vodnimi viri v prestolnici.

V iranskem mestu Qum so začeli gradnjo 350-megavatne sončne elektrarne in dokončali 400-kilovoltno postajo v industrijski coni Al-Ghadir. S tem korakom želijo pospešiti razvoj čiste energije in zagotoviti stabilno oskrbo z elektriko, hkrati pa okrepiti industrijsko infrastrukturo in zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv.

Direktor podjetja za plin v provinci Khorasan Razavi je opozoril, da se Iran, kljub temu da ima druge največje zaloge plina na svetu, zaradi prekomerne porabe sooča s pomanjkanjem. Vlada in plinsko podjetje si prizadevata to stanje popraviti z razvojnimi projekti in popravljanjem vzorcev porabe.

V vasi Ravang v Minabu v Iranu je prišlo do streljanja na divje osle. Po poročanju je bilo ubitih 20 oslov. Namestnik ministra za okolje province Hormozgan je dejal, da osli niso zaščitena vrsta, vendar preučujejo incident.

V provinci Ilam v Iranu se je začela obnova šestih čistilnih naprav za odpadne vode. Direktor podjetja za vodo in kanalizacijo province Ilam je potrdil začetek operacije.

V Teheranu se je v več kot 610 mošejah pričel tradicionalni verski obred itikaf, ki letos poteka pod geslom 'Idealna povezava'. Dogodek, ki predstavlja pomemben del islamske duhovne prakse v Iranu, je privabil številne vernike, med katerimi letos izstopa predvsem množična udeležba mladostnikov. Duhovni umik vernikov v mošejah je organiziran na ravni celotne iranske prestolnice, kar odraža sistematično prizadevanje lokalnih verskih oblasti za krepitev verske identitete med mladimi generacijami. Obred itikaf vključuje tridnevno bivanje v mošeji, med katerim se verniki posvečajo molitvi, branju Korana in postu. Letošnja izvedba v letu 1404 po iranskem koledarju kaže na stabilnost verskih institucij in njihovo sposobnost mobilizacije prebivalstva v urbanih središčih. Organizatorji so poudarili, da število sodelujočih objektov zagotavlja dostopnost obreda v različnih delih Teherana, s čimer so omogočili sodelovanje širokemu krogu prebivalstva v tem obdobju duhovne refleksije.

V ponedeljek, 19. novembra 2025, so se prebivalci Qazvina v Iranu zbrali v svetišču Imamzadeh Hossein in skupaj molili za dež.

Igralec Kazem Hadžir Azad je na svojem profilu sporočil žalostno vest o smrti svoje žene, igralke Zoje Emami.

Po objavi posnetka na spletu, ki prikazuje prevoz učencev z neprimernim vozilom, je vodstvo izobraževalnega sistema v mestu Džahrom v Iranu, izrazilo hvaležnost javnosti za zaskrbljenost glede varnosti učencev. Pojasnili so, da je prevoz organizirala zasebna šola.

Predstavnik vrhovnega voditelja za hadž in vodja organizacije za hadž v Iranu sta sporočila, da so se stroški umre znižali na približno 64 milijonov tomanov. Zaradi povečanja prebivalstva Irana obstaja možnost, da se bo kvota za romarje na hadž leta 2026 povečala.

V Jedu v Iranu so ob prisotnosti ministra za izobraževanje odprli dve novi šoli, ki sta bili zgrajeni s pomočjo donatorjev. Cilj izgradnje je izboljšanje dostopnosti do izobraževanja in zmanjšanje pomanjkanja prostora za učence.

Razkritje enega od igralcev je sprožilo sumljive teze o vzroku nenadne smrti bosanskega trenerja srbskega kluba Radnički. Dogodek je sprožil preiskavo in ugibanja o morebitnih nepojasnjenih okoliščinah smrti.

Profesor iz Qoma je poudaril, da je ključni nauk Fatimije obramba vodstva (velaje) in pozval vernike, da posnemajo Hazrat Zahro (S) pri podpiranju vodstva in pomaganju imamu Zamanu (AJ). Izpostavil je, da je to bistvena dolžnost vernikov.