Zaradi Trumpove "topnjaške diplomacije" v Karibskem morju je prišlo do močnega padca venezuelske proizvodnje nafte. Predsednik Maduro je izjavil, da je njegova vlada pripravljena z ZDA razpravljati o sporazumu za preprečevanje trgovine z drogami in da je imel z Donaldom Trumpom en sam pogovor. Izrazil je pripravljenost sprejeti ameriške naložbe v venezuelski naftni sektor in sodelovati v boju proti...

Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so Združene države izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Nicolása Madura ter njegovo ženo. Pred tem naj bi po Trumpovih besedah potekalo veliko načrtovanja. Ameriški senator Mike Lee je navedel, da je bil Maduro pridržan s strani vojaških sil zaradi sodnih postopkov na podlagi obtožb, vloženih proti njemu v Združenih državah. V Caracasu je prišlo do več eksplozij. Vendar pa nekateri viri navajajo, da gre za napad ZDA na Venezuelo.

V iranskem mestu Kuhdašt v provinci Lorestan je med nasilnimi nemiri prišlo do smrti člana paravojaške milice Basidž, kar je potrdil podpredsednik pokrajinske vlade za politične in varnostne zadeve. Žrtev, identificirana kot Amirhosam Hodajari-fard, je bila po navedbah lokalnih oblasti ubita s strani protestnikov, ki jih uradni viri označujejo za povzročitelje izrednih razmer oziroma upornike. Po dostopnih podatkih je bilo v istih incidentih ranjenih še 13 pripadnikov varnostnih sil, ki so po navedbah uradnega Teherana branili javni red in mir. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti med iranskimi varnostnimi strukturami in civilnimi protestniki v državi. Milica Basidž, ki deluje pod okriljem Iranske revolucionarne garde, ima ključno vlogo pri zatiranju protestov, kar pogosto vodi v nasilne obračune s smrtnimi žrtvami na obeh straneh. Oblasti v Lorestanu so ob dogodku poudarile, da bodo nadaljevale z ukrepi za vzpostavitev stabilnosti v regiji, medtem ko poročila o žrtvah med protestniki v tem specifičnem incidentu niso bila podana.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za pogajanja z ZDA o sporazumu za boj proti trgovini z mamili, medtem ko se ni odzval na domnevni napad Cie. Rusija je ZDA protestirala zaradi zasledovanja venezuelskega tankerja Bella 1.

Zohran Mamdani je uradno postal župan New Yorka in začel opravljati eno najzahtevnejših funkcij v ameriški politiki. V svojem nastopnem govoru je obljubil preobrazbo vlade v imenu prebivalcev mesta. Pri tem ga je s Korano prisegel socialist Bernie Sanders.

Zohran Mamdani, demokratični socialist, je bil zaprisegel kot župan New Yorka takoj po polnoči v četrtek na zgodovinski, opuščeni podzemni postaji na Manhattnu. 34-letni Mamdani, ki je prisegel na Koranu, se je zavezal, da se bo spopadel s krizo dostopnosti stanovanj. Slovesnost je bila zasebna.

Iransko ministrstvo za obveščevalne dejavnosti je aretiralo sedem ljudi, povezanih s skupinami, ki imajo sedež v ZDA in Evropi. Pet od aretiranih naj bi bilo povezanih s monarhističnimi krogi v ZDA, dva pa sta bila prav tako povezana s tujino.

Vojaški oblasti Malija in Burkine Faso sta v usklajenem odzivu na odločitve nove ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa uvedli stroge omejitve vstopa za državljane Združenih držav Amerike. Po poročanju tujih tiskovnih agencij gre za neposreden povračilni ukrep po tem, ko so ZDA uvedle vizumske omejitve za uradnike in državljane teh zahodnoafriških držav. Odločitev obeh držav sledi podobnemu koraku Nigra, kar nakazuje na vse večjo diplomatsko usklajenost znotraj Zveze sahelskih držav. Ukrep pomeni zaostrovanje odnosov med Washingtonom in sahelsko regijo, kjer so se v zadnjih letih zvrstili vojaški udari. Nove oblasti v Bamaku in Ouagadougouju se vse bolj oddaljujejo od tradicionalnih zahodnih zaveznic in krepijo vezi z drugimi globalnimi silami, predvsem z Rusijo. Prepoved vstopa za Američane bo po ocenah analitikov otežila delo humanitarnih organizacij in preostalih diplomatskih predstavništev v regiji, ki se že sedaj spopadajo z varnostno nestabilnostjo in omejitvami gibanja.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetke in tehnične dokaze, ki po njihovih navedbah potrjujejo ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodu. Po besedah poveljnika raketnih enot ruske zračne obrambe so bili droni izstreljeni iz ukrajinskih regij Sumi in Černigov, cilj pa naj bi bili ključni infrastrukturni in vojaški objekti. Ruske sile so po lastnih navedbah napadalne drone uspešno sestrelile, preden so dosegli cilj. Ukrajinske oblasti in njihovi evropski zavezniki so vpletenost v neposreden napad na predsedniško rezidenco sprva zanikali, vendar je Kijev v sredo zvečer potrdil izvajanje širših operacij z droni proti ruski vojaški infrastrukturi. Moskva poudarja, da ti dogodki predstavljajo stopnjevanje sovražnosti, medtem ko Ukrajina trdi, da gre za povračilne ukrepe zaradi nenehnih ruskih napadov na ukrajinska mesta in civilno prebivalstvo. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti in intenziviranja zračnih napadov na obeh straneh frontne črte.

Zohran Mamdani je po polnoči prisegel kot župan New Yorka na zasebni slovesnosti na opuščeni postaji podzemne železnice na Manhattnu. Pri zaprisegi je položil roko na Koran. Slovesnosti so prisostvovali njegova žena Rama Duwaji.

Zohran Mamdani, član skupščine iz Queensa, je ob polnoči zaprisegel kot župan New Yorka. Pri zaprisegi je uporabil stoletja star Koran. Slovesnost je potekala na postaji podzemne železnice, praznovanje pa se bo nadaljevalo tudi na novoletni dan. Njegova ekipa načrtuje dve ločeni zaprisegi. Mamdani naj bi bil prelomni kandidat, od katerega mnogi pričakujejo transformativne spremembe.

Kakovost zraka v Teheranu je ponovno dosegla ravni, ki so nezdrave za občutljive skupine prebivalstva. Podjetje za nadzor kakovosti zraka v Teheranu je sporočilo, da je povprečni indeks onesnaženosti trenutno v t. i. oranžnem območju, kar zahteva previdnost starejših, otrok in oseb z boleznimi dihal ali srca. Težave z onesnaženostjo v iranski prestolnici so se v zadnjih mesecih stopnjevale, saj je mesto od novembra lani večkrat prešlo mejo varne kakovosti zraka. Glavni vzroki za kritično stanje ostajajo gosta prometna infrastruktura, uporaba goriv nizke kakovosti in toplotni obrati, ki v zimskih mesecih zadržujejo smog nad mestom. Po najnovejših meritvah prestolnica beleži le peščico dni s čistim zrakom v celotnem koledarskem letu.

Predsednik iranske futsalske lige je uradno potrdil, da bosta reprezentanci Irana in Iraka odigrali dve prijateljski tekmi. Srečanji bosta služili kot ključni del priprav iranske izbrane vrste na prihajajoča tekmovanja. Dogovor med nogometnima zvežama obeh sosednjih držav je bil dokončno usklajen, tekmi pa bosta po besedah vodstva lige omogočili preizkus taktičnih zamisli in pripravljenosti igralcev. Iranska reprezentanca, ki velja za eno vodilnih sil v azijskem futsalu, s temi tekmami nadaljuje svoj program pripravljalnih srečanj. Irak se je v zadnjem obdobju uveljavil kot reden tekmec Irana, kar obema ekipama omogoča kakovostno pripravo v regionalnem okolju. Podrobnosti o točnih prizoriščih in terminih bodo objavljene naknadno, vendar sta obe strani že potrdili namero za izvedbo dogodkov.

Rusija je napovedala, da bo v okviru Varnostnega sveta Združenih narodov preprečila kakršne koli poskuse ponovne uveljavitve prejšnjih mednarodnih sankcij proti Iranu. Stalni predstavnik Ruske federacije pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi je poudaril, da Moskva ne bo dopustila oživljanja starih kaznovalnih mehanizmov, ki so bili v veljavi pred sklenitvijo jedrskega sporazuma. Ruski diplomati so ob tem kritizirali poteze evropske trojice (E3), ki vključuje Francijo, Nemčijo in Združeno kraljestvo. Po mnenju Moskve omenjene države nimajo pravne podlage za sprožitev tako imenovanega mehanizma "snapback", ki bi avtomatično obnovil sankcije ZN. Ruska stran trdi, da so takšni poskusi v nasprotju z obstoječimi mednarodnimi dogovori in bi lahko dodatno destabilizirali razmere v regiji. Napoved napoveduje zaostritev diplomatskih odnosov znotraj Varnostnega sveta glede iranskega jedrskega vprašanja.

Univerze v iranski provinci Vzhodni Azerbajdžan so se odločile, da bodo vsa predavanja v prihodnjem tednu izvajale na daljavo. Odločitev je bila sprejeta na podlagi usklajevanja med rektorji tamkajšnjih univerz in pooblastila, ki ga je izdalo ministrstvo za znanost, raziskave in tehnologijo. Tiskovni predstavnik Univerze v Tabrizu je potrdil, da ukrep velja za vse študente v regiji, razlogi za nenaden prehod na virtualno okolje pa uradno niso bili podrobneje pojasnjeni, čeprav tovrstne ukrepe v Iranu običajno sprožijo onesnaženje zraka ali nepredvideni logistični izzivi. Prehod na neposreden spletni študij vpliva na tisoče študentov in akademsko osebje v enem najpomembnejših izobraževalnih središč v državi. Ukrep poudarja pripravljenost iranskega visokošolskega sistema na hitro prilagajanje zunanjim dejavnikom z uporabo digitalnih platform za izobraževanje.

Novi libanonski veleposlanik v Iranu je iranskemu zunanjemu ministru predal kopijo svojih poverilnih pisem, s čimer je uradno začel svojo diplomatsko misijo v Teheranu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je uradno potrdil, da je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu predal sporočilo, v katerem zagotavlja, da Izrael ne teži k ponovnemu neposrednemu vojaškemu spopadu z Iranom. Netanjahu je v intervjuju za Fox News pojasnil, da je Putina prosil, naj to informacijo prenese oblastem v Teheranu. Kljub tem diplomatskim zagotovilom pa izraelski mediji še naprej opozarjajo na visoko stopnjo nevarnosti in možnost novega izbruha sovražnosti med državama. Izraelski premier je v izjavi izpostavil, da si Izrael ne želi stopnjevanja razmer, hkrati pa je opomnil na iranske vojaške vaje, ki vključujejo simulacije raketnih napadov na Izrael. Izrazil je upanje, da Iran ne bo sprožil novega napada, medtem ko nekateri analitiki Netanjahujeve poteze označujejo kot del širše psihološke operacije za pripravo na morebitne prihodnje premike. Napetosti v regiji ostajajo visoke, saj se obe strani spopadata z vprašanji varnosti in strateškega odvračanja.

Izraelska vojska je v sredo stopnjevala vojaške operacije na več frontah v Gazi in na zasedenem Zahodnem bregu, kar je povzročilo nove žrtve med civilisti. V osrednjem in južnem delu Gaze so artilerijske enote in vojaška vozila obstreljevala begunski taborišči Bureij in Maghazi ter območje vzhodno od mesta Khan Younis. Po poročanju palestinskih medijev so bili v napadih ranjeni številni ljudje, med žrtvami pa je bil potrjen tudi otrok, ki je podlegel strelnim ranam na območju Mawasi Rafah pod nadzorom okupacijskih sil. Istočasno so se napetosti stopnjevale na Zahodnem bregu, kjer so izraelske sile južno od Nablusa streljale na vozilo in pri tem ubile 20-letnega palestinskega moškega. V ločenem incidentu severozahodno od Ramale so vojaške enote z uporabo zažigalnih bomb povzročile požar v stanovanjski hiši, medtem ko je Palestinski rdeči polmesec poročal o štirih ranjenih osebah v streljanju na vozilo v istem okolišu. Agresija se je nadaljevala tudi v Deir al-Balahu, kjer je bila v letalskem napadu huje ranjena palestinska ženska.

Tiskovni predstavnik parlamentarne komisije za pripravo proračuna v Iranu je objavil podrobnosti o novih ukrepih, ki se nanašajo na cene bencina, kruha in drugih osnovnih življenjskih potrebščin. Komisija je v okviru proračunskega načrtovanja določila smernice za subvencioniranje in regulacijo cen teh kritičnih dobrin, ki so ključnega pomena za stabilnost domačega trga. Odločitve prihajajo v času, ko se država spopada z gospodarskimi pritiski in inflacijo, kar neposredno vpliva na kupno moč prebivalstva. Ukrepi vključujejo natančno določene kvote in cene za bencin ter zagotavljanje dostopnosti kruha kot osnovnega živila prek proračunskih sredstev. Poleg tega so bili sprejeti sklepi o uvozu in distribuciji osnovnih dobrin, s čimer želi vlada preprečiti pomanjkanje na trgu. Komisija je poudarila, da so ti koraki nujni za zaščito najranljivejših slojev družbe pred nihanji svetovnih cen surovin in notranjo gospodarsko nestabilnostjo. Končni predlogi bodo sedaj posredovani v nadaljnjo parlamentarno obravnavo in potrditev.

Člani iranske vlade pod vodstvom predsednika Masuda Pezeškiana so se v sredo, 31. decembra 2025, zbrali na redni seji v prostorih predsedstva. Po končanem srečanju so ministri in drugi visoki predstavniki kabineta stopili pred novinarje v dvorišču predsedniške palače, kjer so podali izjave o aktualnih družbenih in gospodarskih vprašanjih. Dogodek je zaznamovala tudi prva uradna udeležba Abdolnaserja Hemmatija v vlogi novega guvernerja centralne banke, ki je s svojimi nastopi pritegnil precejšnjo pozornost medijev. Srečanje predstavlja nadaljevanje redne komunikacijske strategije štirinajste iranske vlade, ki si prizadeva za večjo preglednost delovanja izvršilne oblasti. Ministri so v daljšem pogovoru z novinarji pojasnjevali sprejete odločitve s seje, ki so se nanašale na tekoče vladne projekte in odzive na gospodarske izzive v državi. Prisotnost ključnih resorjev na tiskovni konferenci po seji vlade nakazuje na poskus stabilizacije političnega komuniciranja v obdobju povečanih regionalnih in notranjih pritiskov.