APDEJT.si

Skupine za človekove pravice pozivajo Nepal, naj prekliče prepoved aplikacije za sporočanje Telegram, saj opozarjajo na resne kršitve človekovih pravic. Prepoved Telegrama je naletela na kritike, skupine pa jo označujejo za nesorazmeren ukrep, ki omejuje svobodo izražanja in dostop do informacij. Pozivajo k ponovnemu razmisleku o prepovedi in zagotavljanju odprtega in neomejenega dostopa do komunikacijskih platform.

ZDA so uvedle nove carinske dajatve za več držav, pri čemer so se nekatere, kot je Južna Koreja, izognile najvišjim davkom. Brazilija in Indija pa se soočata z znatnimi dodatnimi dajatvami, med drugim tudi s 50-odstotno dajatvijo na izdelke iz bakra. Napovedi so povzročile precejšnje vplive na mednarodno trgovino.

Mjanmarska hunta je končala izredne razmere in napovedala oblikovanje komisije, ki jo vodi vodja vojske Min Aung Hlaing, za izvedbo volitev. Opozicijske skupine so napovedale bojkot volitev, ki jih označujejo za prevaro, namenjeno legitimizaciji vojaške vladavine. Mednarodna skupnost kritizira priprave na volitve, ki so predvidene za december.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 50-odstotnih carin na uvoz iz Brazilije in uvedel sankcije proti sodniku, ki vodi postopek proti Jairu Bolsonaru. Bela hiša je to utemeljila s politično motiviranim pregonom nekdanjega brazilskega predsednika.

Donald Trump je dosegel "popoln trgovinski dogovor" z Južno Korejo, ki vključuje 15-odstotno carino na južnokorejski izvoz, v zameno za zavezo Južne Koreje, da bo v ZDA investirala 350 milijard dolarjev. Medtem je Trump uvedel 50-odstotno dajatev na Brazilijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal 15-odstotne carine na južnokorejsko blago, čeprav je bil dosežen nov trgovinski sporazum z Južno Korejo. Južna Koreja se je v okviru sporazuma zavezala k naložbam v višini 350 milijard dolarjev v Združenih državah Amerike. S tem dogovorom se je Južna Koreja izognila prvotni grožnji o 25-odstotnih carinah. Kljub objavi trgovinskega dogovora je novica povzročila padec na več azijskih borzah.

Evropska unija je 12. oktobra začela z uvajanjem avtomatiziranega nadzora na svojih mejah, ki bo postopoma nadomestil ročno žigosanje potnih listov. Novi sistem bo imel skupno zbirko podatkov z imeni in številkami potnih listov. Države članice imajo na voljo šest mesecev za popolno implementacijo sistema.

Latvija je v prvem polletju letošnjega leta zabeležila proračunski primanjkljaj v višini 253,1 milijona evrov. Prihodki konsolidiranega državnega proračuna so znašali 8,931 milijarde evrov, medtem ko so izdatki dosegli 9,184 milijarde evrov. Podatke je sporočilo ministrstvo za finance, sklicujoč se na podatke državne zakladnice.

Ameriška centralna banka (Fed) je sporočila svojo odločitev o ključni obrestni meri, ki jo bo javno predstavil predsednik Feda Jerome Powell. To se je zgodilo v času, ko se Fed in Powell soočata z naraščajočimi pritiski s strani nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa, kar je dodatno zaostrilo politično in finančno situacijo.

Nemški proizvajalec športnih oblačil Adidas je napovedal zvišanje cen, saj so ameriške carine povzročile stroške v višini 200 milijonov evrov. Delnice podjetja so padle, kljub temu da so se dobički podvojili. Večino izdelkov Adidas dobavlja iz Vietnama in Indonezije.

Pogajalci ZDA in Kitajske so načeloma dosegli dogovor o preložitvi roka za zvišanje carin, saj na nedavnih pogovorih niso uspeli rešiti trgovinskega spora. Ameriški predstavniki poudarjajo, da mora vsako podaljšanje odobriti predsednik Trump. Trenutno krhko trgovinsko premirje, dogovorjeno maja, bi se sicer izteklo 12. avgusta. Obe strani sta se strinjali, da si bosta prizadevali za ohranitev obstoječega premirja.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je odprl novo golf igrišče na Škotskem, ki ga je označil za 'najboljših 36 lukenj na Zemlji'. Ob tej priložnosti je obljubil 'miren svet' in poskušal posnemati Seana Conneryja, pri čemer je citiral domnevno izjavo igralca: 'Pustite prekletega fanta, naj zgradi svoje golf igrišče.'

Kontrolorji letenja v Luksemburgu so ostro kritizirali vladne načrte za uvedbo virtualnega kontrolnega stolpa na letališču Findel. Glavni razlogi za nasprotovanje so pomanjkanje posvetovanja z združenjem zaposlenih in pomisleki glede operativne varnosti te tehnologije. Združenje poudarja, da bi lahko daljinsko upravljanje letališča predstavljalo potencialna varnostna tveganja, medtem ko kontrolorji trdijo, da je človeško opazovanje še vedno boljše.

Po večdnevnih smrtonosnih spopadih ob spornem obmejnem območju je med Tajsko in Kambodžo bil dosežen dogovor o brezpogojni prekinitvi ognja. Čeprav so se napetosti ohranile, se prebivalci postopoma vračajo na domove. Vprašanje ostaja, ali bo dogovor o premirju dolgoročno obdržal.

Evropska farmacevtska industrija je obsodila predlagane 15-odstotne carine ZDA na uvožena zdravila, saj bi te po njihovem mnenju škodovale tako ameriškim kot evropskim bolnikom. Trgovinska skupina je opozorila, da bi carine omejile dostop do zdravil, porušile dobavne verige in zmanjšale vlaganja v raziskave in razvoj. Omenjen je tudi padec delnic podjetja Novo Nordisk, proizvajalca zdravila Wegovy, zaradi napovedi prodaje.

Delegaciji ZDA in Kitajske sta se na Švedskem sestali na drugem dnevu trgovinskih pogajanj v Stockholmu. Cilj pogovorov je bil reševanje obstoječih gospodarskih nesoglasij in zmanjšanje naraščajočih trgovinskih napetosti med največjima gospodarstvoma na svetu.

Novi trgovinski dogovor med ZDA in EU je bil v Latviji, po besedah Zīleta, ocenjen kot politična zmaga za ZDA, saj je Evropa v pogajanjih zavzela šibko pozicijo. Zīle je menil, da je trenutni položaj Evrope posledica njene splošne šibkosti.

Ameriške carine v višini 15 odstotkov naj bi se nanašale tudi na farmacevtski izvoz, ki je skupaj s polprevodniki predstavljal večino irskega izvoza v ZDA v letu 2024. Direktor irske destilarne Boann Pat Cooney je opozoril, da bodo 15-odstotne carine na irski viski imele “resen” vpliv in pozval vlado k podpori domačim podjetjem.

Francija je sklicala vrh ZN o rešitvi dveh držav za Izrael in Palestino, s čimer je poudarila, da ni alternative tej rešitvi za končanje konflikta v Gazi. Medtem ko se v regiji nadaljuje nasilje, so se pojavile tudi novice, da je Nizozemska prvič uvrstila Izrael na seznam držav, ki predstavljajo grožnjo, kar ga postavlja ob bok Iranu in Severni Koreji.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je mednarodno skupnost pozval k odločnemu zavrnitvi uporabe lakote kot vojnega orožja, še posebej v luči vse večjih poročil o izraelsko povzročeni lakoti v Gazi. Poudaril je, da lakota spodbuja nestabilnost in spodkopava mir. V nasprotju s tem je izraelski premier Benjamin Netanjahu zanikal, da v Gazi prihaja do stradanja, kljub opozorilom velikih mednarodnih humanitarnih organizacij o uničujoči humanitarni krizi v Gazi.