APDEJT.si

Japonski premier Shigeru Ishiba je napovedal odstop konec avgusta, potem ko je bil oslabljen zaradi senatnih volitev 20. julija in je dosegel dogovor o carinskih dajatvah z ZDA. Medtem je Friedrich Merz v treh mesecih na čelu Nemčije postal »kancler zunanje politike«, saj je geopolitične izzive postavil med svoje prioritete, čeprav je bil pozvan k večji osredotočenosti na notranjo politiko.

Donald Trump je dosegel trgovinski dogovor z Japonsko, katerega namen je znižanje carin. Sočasno so se pojavili 'ponovno odkriti' posnetki CNN, ki prikazujejo Trumpa z Jeffreyjem Epsteinom, ob tem pa je bilo potrjeno, da je bil Epstein prisoten na Trumpovi poroki leta 1993.

Analitiki opozarjajo, da je prihodnost kanadske avtomobilske industrije nevzdržna brez odprave carin, ki jih je uvedel ameriški predsednik Donald Trump. Medtem ko je Trumpovo delovanje povzročilo težave v avtomobilski industriji, je istočasno dosegel dogovor o manjšem zmanjšanju carin s Filipini.

Luksemburška vlada je formalno ponudila nakup propadlega obrata Liberty Steel v Dudelangeu z namenom preureditve industrijske cone za gospodarsko oživitev in ustvarjanje delovnih mest. Ministrstvo za gospodarstvo je sporočilo, da je vlada sprejela to odločitev, da se lokacija po skoraj treh letih neaktivnosti ponovno aktivira.

Iran je obtožil Izrael namernega zračnega napada na teheranski zapor Evin, ki se je zgodil 23. junija 2025. Iranske oblasti so poudarile, da ta napad predstavlja hudo kršitev mednarodnega humanitarnega prava in da ga je treba kazensko preiskati kot vojni zločin. Mednarodna organizacija Amnesty International se je pridružila pozivom k preiskavi izraelskega napada na omenjeni zapor.

Združeno kraljestvo je potrdilo končno investicijsko odločitev za jedrsko elektrarno Sizewell C v Suffolku, potem ko je energetski minister Ed Miliband podpisal odločitev za razvoj, ki naj bi po novem stala 38 milijard funtov (približno 43,8 milijarde evrov). To je skoraj dvakrat več od prvotnega proračuna projekta. Vlada je sklenila dogovor z skupino investitorjev za izgradnjo elektrarne, ki bo oskrbovala milijone gospodinjstev.

Britanski farmacevtski velikan AstraZeneca je napovedal, da bo v ZDA vložil 50 milijard dolarjev, medtem ko se sooča z grožnjo visokih carin. AstraZeneca namerava v ameriško proizvodnjo vložiti milijarde funtov, saj se sooča z grožnjo bližajočih se carin.

Nemški politik Alexander Dobrindt in luksemburški notranji minister Léon Gloden sta potrdila zavezanost svojih držav k trdi liniji glede migracij, vključno z okrepljenim nadzorom meja in vračanjem prosilcev za azil. To se je zgodilo pred srečanjem notranjih ministrov Evropske unije na Danskem, kjer bo glavna tema migracije.

Bela hiša je prepovedala novinarjem časnika Wall Street Journal (WSJ) spremljanje predsednika Donalda Trumpa na njegovi prihodnji poti v Škotsko. Ta odločitev je posledica objave članka v WSJ, ki je poročal o domnevnem nespodobnem rojstnodnevnem pismu, ki naj bi ga Trump poslal svojemu nekdanjemu prijatelju Jeffreyju Epsteinu, obsojenemu spolnemu prestopniku. Uradna razlaga Bele hiše, kot jo je sporočila tiskovna predstavnica Karoline Leavitt, je bila, da je bil WSJ izključen zaradi "napačnega poročanja".

Luksemburg se letos približuje proračunski napovedi za leto 2025, kljub rasti davčnih prihodkov, odhodkov in primanjkljaja. Finančni minister Gilles Roth je izrazil prepričanje, da bo primanjkljaj ostal pod zastavljenim ciljem 1,29 milijarde evrov za proračun leta 2025, kljub upočasnjeni rasti prihodkov in povečanim izdatkom, ki širijo primanjkljaj javnih financ.

Nizozemska se je skupaj s 25 drugimi državami zavzela za takojšnjo prekinitev vojne v Gazi, opozarjajoč na naraščajočo humanitarno krizo. Poziv zahodnih držav k takojšnjemu koncu konflikta prihaja v času, ko Izrael širi svojo ofenzivo, kar povečuje pritisk na mednarodno skupnost za ukrepanje.

Tretji krog pogajanj med Ukrajino in Rusijo se je po poročanju časopisa "Independent Türkçe" odvil v Carigradu 24. ali 25. julija. Srečanje je bilo pomemben korak v diplomatskih prizadevanjih za rešitev konflikta.

Peticija proti kontroverznemu zakonu Duplomb, ki jo je sprožila študentka v Franciji, je na spletni strani francoske narodne skupščine presegla 500.000 podpisov. To je zgodovinski dosežek, ki odpira pot razpravi o utemeljenosti zakona v parlamentu, vendar ne tudi njegovi ponovni obravnavi. Za razpravo je poleg števila podpisov potreben tudi pogoj, da so podpisi zbrani iz vsaj 30 departmajev ali čezmorskih skupnosti.

Iran, Združeno kraljestvo, Francija in Nemčija naj bi se prihodnji teden sestali na pogovorih o iranskem jedrskem programu, kot je poročala iranska tiskovna agencija Tasnim. To srečanje sledi opozorilom treh evropskih držav glede neuspeha pri nadaljevanju pogajanj. Hkrati se je Putin sestal z Larijanijem, glavnim svetovalcem Hameneja, da bi razpravljali o jedrskih pogovorih, kar sovpada s poročili, da se Iran pripravlja na nova jedrska pogajanja z evropskimi državami.

Na Japonskem so potekale volitve v senat, ki so ključnega pomena za prihodnost vladajoče koalicije in usodo premiera Shigeruja Ishibe. Vladajoča koalicija se pred volitvami spopada z visoko nepriljubljenostjo, ki jo povzročata inflacija in naraščanje podpore populistični desničarski stranki z močnim anti-imigracijskim programom. Premier Ishiba, star 68 let, je bil pod pritiskom, da odstopi. Za ohranitev večine mora koalicija osvojiti 50 od 125 sedežev v senatu, ki so bili na voljo na teh volitvah. Izid volitev bo določil, ali bo premier Ishiba ostal na položaju.

Države članice Evropske unije so prvič razpravljale o predlogu proračuna za obdobje 2028-2034, ki ga je pripravila Evropska komisija, in znaša 2 bilijona evrov. Glavni poudarek naj bi bil na konkurenčnosti in prenovljenih pomočeh kmetom. Kljub temu se pojavljajo resne skrbi glede obravnave podnebja v novem proračunu. Predlog naj bi namreč zmanjšal sredstva za podnebne ukrepe, iz programa naj bi bil izločen program Life, Skupna kmetijska politika (CAP) pa naj bi postala manj 'zelena', kar je sprožilo pomisleke glede uresničevanja podnebnih ciljev EU.

Združeni narodi so ostro kritizirali nemško deportacijo 81 Afganistancev, obsojenih zaradi kaznivih dejanj, v njihovo domovino, ki jo nadzorujejo talibani. Nemčija je prvič po spremembi vlade izgnala afganistanske kriminalce. ZN menijo, da nihče ne bi smel biti vrnjen v Afganistan, glede na tamkajšnjo situacijo pod radikalno islamističnimi talibani.

Evropska unija je potrdila 18. krog sankcij proti Rusiji, s poudarkom na omejevanju ruskega naftnega izvoza. Glavni del novih ukrepov je znižanje cenovne kapice za rusko nafto, namenjeno tretjim državam, na 15 % pod globalno tržno vrednostjo. Namen teh sankcij je zmanjšati prihodke Rusije, ki jih uporablja za financiranje vojne v Ukrajini.

Evropska komisija je predlagala povišanje pristojbine za potovalno avtorizacijo ETIAS (Evropski sistem za potovalne informacije in avtorizacijo) iz prvotnih 7 evrov na 20 evrov. Povečanje je posledica inflacije in naraščajočih tehničnih stroškov, ki so nastali med večkratnimi zamudami pri implementaciji sistema. Nova pristojbina bo veljala za obiskovalce iz tretjih držav, ki za vstop v EU ne potrebujejo vizuma.

Severna Koreja je dokončno prepovedala vstop tujim turistom v nedavno odprto obalno letovišče Wonsan Kalma na vzhodni obali države. Ta odločitev je bila sprejeta le nekaj dni po obisku ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova v regiji. Razlogi za prepoved trenutno niso bili navedeni s strani severnokorejskih oblasti. Poleg tega so severnokorejske oblasti začasno ustavile prihod turistov v obalnem mestu Wonsan.