APDEJT.si

To je bila prva civilna tožba proti ameriškemu proizvajalcu letal po strmoglavljenju letala 737 MAX 8 družbe Lion Air oktobra 2018 in strmoglavljenju letala Ethiopian Airlines.

Zadruga European Sleeper, ki že upravlja nočni vlak med Brusljem in Prago, bo marca 2026 ponovno vzpostavila linijo Pariz-Berlin, ki jo je francoska železniška družba SNCF opustila. Rezervacije bodo odprli 16. decembra, prva vožnja pa je načrtovana za 26. marec 2026.

Zvezna uprava za letalstvo (FAA) je zaradi dolgotrajne zaustavitve ameriške vlade začela z zmanjševanjem števila letov na 40 najbolj obremenjenih letališčih po vsej državi. Ukrep je začel veljati v petek zjutraj. Štirje največji letalski prevozniki v državi so že odpovedali na stotine letov.

Zvezni sodnik v Teksasu je odobril umik obtožnice proti Boeingu v zvezi z dvema strmoglavljenjema letal 737 MAX, v katerih je umrlo 346 ljudi. Boeing se je v zameno dogovoril za plačilo dodatnih 1,1 milijarde dolarjev kazni in investicij.

Potniki so se pripravljali na odpovedi letov in težave s potovanji med prazniki, saj je zaprtje ameriške vlade grozilo s kaosom v letalskem prometu po vsej državi. Pričakovati je bilo višje cene letalskih vozovnic in polna letala.

Zaradi dolgotrajne zaustavitve delovanja vlade ZDA je ameriška vlada napovedala zmanjšanje števila letov na 40 večjih letališčih. Zmanjšanje naj bi začelo veljati v petek, prizadelo pa bo milijone potnikov.

Evropska komisija želi skrajšati čas potovanja z vlakom med evropskimi metropolami do leta 2040. Načrt vključuje hitre železniške povezave, ki bi omogočale hitrosti 200 km/h ali več. Na primer, potovanje med Berlinom in Köbenhavnom naj bi trajalo štiri ure namesto sedem.

Regija Grand Est je leta 2019 za skoraj 400 milijonov evrov naročila trideset čezmejnih vlakov TER za prevoz med Francijo in Nemčijo, na primer na relacijah Metz-Saarbrücken preko Forbacha ali Strasbourg-Saarbrücken preko Sarregueminesa. Vendar ti novi vlaki trenutno ne morejo voziti po nemškem železniškem omrežju.

Letalski promet na bruseljskem in lieškem letališču je bil v torek, 4. novembra, ponovno prekinjen zaradi opažanja dronov. Belgijski premier je sklical Svet za nacionalno varnost. Incidenti z droni so se dogajali tudi v bližini občutljivih lokacij, vključno z vojaškimi bazami, od katerih ena hrani ameriško jedrsko orožje. Poreklo dronov ostaja neznano. Premier Bart De Wever je pozval k ukrepanju.

Alaska Airlines je sporočila, da so v petek ponovno vzpostavili operacije po prekinitvi informacijske tehnologije, ki je prizemljila letala. Zaradi izpada je bilo odpovedanih 229 letov, pričakovane so dodatne motnje zaradi premeščanja letal in posadk.

Eurostar je napovedal, da bo zaradi potencialne konkurence na linijah med Londonom in celinsko Evropo, prvič uvedel dvonadstropne vlake skozi predor pod Rokavskim prelivom.

Po incidentih z droni v Münchnu so v Belgiji opazili petnajst neidentificiranih dronov nad vojaškim območjem blizu meje z Nemčijo. Belgijski minister za obrambo je potrdil prelete dronov nad belgijskim ozemljem.

Po izraelskem napadu na Globalno flotiljo Sumud so izbruhnili protesti v Južni Afriki, kjer so potekali predvsem v zdravstvenih ustanovah. V Italiji so sindikati napovedali splošno stavko, študentski protesti pa so zajeli večja univerzitetna središča. Protesti so potekali tudi v Karačiju, kjer so zahtevali izpust aktivistov flotilje in pozivali k nacionalnim protestom.

Danska se sooča s tretjo opozorilno situacijo zaradi dronov v enem tednu. Poleg Aalborga so drone opazili tudi nad letališči v Esbjergu in Sonderborgu ter vojaško bazo Skrydstrup. Zaradi ponovnega pojava dronov je bil zračni prostor nad letališčem Aalborg v noči na petek ponovno zaprt za eno uro. Emmanuel Macron je zagotovil, da je Francija pripravljena prispevati k varnosti Danske.

Norveška policija je zasegla dron, ki ga je v bližini letališča v Oslu upravljal tujec. Incident se je zgodil po poročilih o preletih dronov nad danskimi letališči in letališčem v Oslu. V Franciji je vojaško bazo preletelo več dronov. Danska vlada preiskuje vdore neznanih zrakoplovov nad civilnimi letališči in vojaškimi bazami.

Po incidentih z neznanimi droni nad letališčem v Koebenhavnu, ki so za štiri ure prekinili letalski promet, je Danska obsodila "resen napad" na svojo infrastrukturo. Rusija je zanikala vpletenost, pri čemer je izjavila, da so obtožbe neutemeljene. General Jérôme Pellistrandi je opozoril na delno nemoč Nata v takšnih situacijah. Incidenti so se zgodili tudi v Oslu.

Poljska je sporočila, da so ruski droni med napadom na Ukrajino večkrat kršili njen zračni prostor in da jih je njeno letalstvo sestrelilo. Poljska je aktivirala obrambne protokole in opozorila prebivalce, naj ostanejo doma, zlasti v treh vojvodstvih, ki so najbolj izpostavljena. Incident je sprožil obsodbe in zaskrbljenost glede varnosti zračnega prostora Poljske.

Poljska je aktivirala svojo zračno obrambo in mobilizirala NATO po tem, ko so ruski droni kršili njen zračni prostor med ruskim napadom na Ukrajino. Poljska vojska je incident označila za "agresijo" in dejansko grožnjo varnosti državljanov. Kot članica NATA je Poljska sprožila protokole za obrambo, zaprla letališča in pozvala ljudi, naj ostanejo doma. Letalske sile so sestrelile "sovražne objekte".

Dvodnevna stavka zaposlenih v londonski podzemni železnici je povzročila preobremenjenost avtobusov, koles in rečnih plovil, saj so Londončani iskali alternativne načine prevoza. Medtem pa vozniki podzemne železnice zahtevajo ugodnosti, kot so vstopnice za Legoland, kar je povzročilo dodatno nezadovoljstvo.

V Bosni in Hercegovini so tovornjakarji začeli blokado glavnih cest, mejnih prehodov in carinskih terminalov. Protestirajo zaradi diskriminacije bosanskih voznikov v Evropski uniji, visokih stroškov in pomanjkanja podpore vlade prevoznemu sektorju. Blokade so povzročile motnje v prometu in zaustavitev dobavnih verig po vsej državi. Prevozniki so napovedali nadaljevanje protestov in razširitev blokad, dokler oblasti ne izpolnijo njihovih zahtev.