APDEJT.si

Donald Trump je objavil videoposnetek, ustvarjen z umetno inteligenco, v katerem se odziva na proteste 'No Kings'. V Connecticutu je senator Saud Anwar med protestom držal transparent z žaljivo vsebino. Obenem je Trump pozval donatorja Lindseyja Grahama, naj izzove republikanca Thomasa Massieja.

Ukrajinski napad z droni na plinsko tovarno v ruski regiji Orenburg je povzročil prekinitev dobave plina iz Kazahstana. Tovarna v Orenburgu, ki je ena največjih tovrstnih obratov na svetu, je bila začasno izključena iz obratovanja zaradi napada.

Rodrigo Paz, senator in nekdanji župan Tarije iz Krščansko demokratske stranke (PDC), je zmagal na predsedniških volitvah v Boliviji z 54,5 % glasov po preštetih 97 % glasov. Nasledil bo Luisa Arceja in končal skoraj dve desetletji vladavine stranke Gibanje za socializem (MAS).

Donald Trump je ponovil, da mu je indijski premier Narendra Modi zagotovil, da bo Indija prenehala kupovati rusko nafto, in opozoril, da bo Indija še naprej plačevala "ogromne" carine, če tega ne bo storila. Medtem pa rusko ministrstvo za zunanje zadeve poroča, da Rusija nadaljuje z dobavo nafte Indiji.

Združene države Amerike bodo pred obiskom predsednika Donalda Trumpa v Južni Koreji, ki je predviden konec meseca, zamenjale vršilca dolžnosti ameriškega veleposlanika, Josepha Yuna. Diplomat Joseph Yun naj bi s položaja odstopil pred Trumpovim prihodom na vrh APEC v Gyeongju.

V Maroku že tedne potekajo demonstracije v več kot ducatu mest, kjer mladi protestirajo proti korupciji in neenakosti. Protesti, ki jih vodi generacija Z, so sprožili val nezadovoljstva in zahtev po reformah v državi.

Južna Koreja in ZDA sta po mnenju visokih uradnikov blizu sklenitvi podrobnega tarifnega sporazuma, ki bi ga lahko dosegli že ob robu vrha APEC konec meseca. Pogovori med državama so dobili "konstruktiven" ton, kar vliva upanje avtomobilskim proizvajalcem, kot sta Hyundai Motor in General Motors (GM) Korea, ki so bili pod pritiskom ameriških carin. Kim Yong-beom, vodja nacionalne politike v predsedniškem uradu, je izrazil prepričanje, da je bil dosežen oprijemljiv napredek pri usklajevanju stališč.

V Boliviji so potekale predsedniške volitve, ki so zaznamovale odmik od socialistične vladavine. Dva konservativna kandidata sta obljubila izboljšanje gospodarstva in povrnitev zaupanja v državno upravo. Volitve so odraz gospodarske krize in nakazujejo možno preusmeritev zunanje politike bližje ZDA.

Ukrajinski droni so ponoči napadli veliko tovarno za predelavo plina v ruski regiji Orenburg, kar je povzročilo požar v delavnici. Ruske oblasti so sporočile, da v napadu ni bilo žrtev. Tovarna v Orenburgu je največja tovrstna na svetu.

Kitajska se sooča z energetskim paradoksom, saj kljub rekordnim naložbam v obnovljive vire energije, nadaljuje z izgradnjo novih termoelektrarn na premog. Leta 2024 je Kitajska predstavljala kar 93 odstotkov vseh novih globalnih projektov na področju premoga. Razlog za to je strah pred ponovitvijo pomanjkanja električne energije, ki je državo prizadelo v letih 2021 in 2022, saj povpraševanje po električni energiji raste hitreje od zmogljivosti obnovljivih virov.

Na mednarodnem letališču Hazrat Shahjalal v Daki je v soboto izbruhnil velik požar v tovornem terminalu, zaradi česar so morali začasno ustaviti vse lete. Na kraj dogodka je prispelo 28 gasilskih enot, ki so se borile z ognjem.

Po vojaškem udaru in protestih, ki so jih vodili mladi, je polkovnik Michael Randrianirina prisegel kot novi predsednik Madagaskarja. Prejšnji predsednik Andry Rajoelina je pobegnil iz države zaradi množičnih protestov, ki so jih povzročila pomanjkanja elektrike in vode. Združeni narodi so obsodili vojaški udar in pozvali k hitri vrnitvi v ustavno ureditev.

Kitajska letalska družba China Eastern Airlines bo 9. novembra obnovila komercialne lete med Šanghajem in Delhijem. Ta poteza pomeni ponovno povezavo med Kitajsko in Indijo po večletni prekinitvi letalskih povezav.

V Peruju so izbruhnili množični protesti proti novemu predsedniku Joséju Jeriju, ki so terjali najmanj eno smrtno žrtev in več deset ranjenih. V prestolnici Lima naj bi razglasili izredne razmere. Medtem so propalestinski protestniki napovedali nadaljevanje demonstracij, kljub dogovoru o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom, ki ga označujejo za 'zatiralski izraz'. Na Poljskem je sodišče preprečilo izročitev ukrajinskega moškega Nemčiji, osumljenega napada na plinovoda Severni tok. V Veliki Britaniji pa je Nigel Farage ponovil trditev, da je Zahod delno kriv za vojno v Ukrajini. Vodja ruskega državnega premoženjskega sklada je predlagal gradnjo podvodnega tunela med Rusijo in ZDA, ki bi ga poimenovali 'Putin-Trump'.

Kitajska in ZDA sta se dogovorili za nov krog trgovinskih pogajanj prihodnji teden. Trump je izjavil, da 100-odstotne carine na kitajsko blago niso vzdržne, vendar je za zadnji zastoj v pogovorih obtožil Peking. Kljub temu še vedno načrtuje srečanje s Xi Jinpingom.

Predsednik Trump je podpisal odlok o razširitvi oprostitev plačila carin za avtomobilske proizvajalce, ki uvažajo avtomobilske dele v ZDA. Ta ukrep naj bi kompenziral vpliv novih, 25-odstotnih carin na uvožene srednje in težke tovornjake, ki bodo začele veljati 1. novembra.

Vodja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je izrazila upanje, da se bodo napetosti med ZDA in Kitajsko zmanjšale, saj bi to lahko preprečilo negativen vpliv na svetovno gospodarstvo. Finančni voditelji so na srečanjih IMF in Svetovne banke, ki so jih zaznamovale trgovinske napetosti, izrazili previdno optimističen ton. Srečanja so potekala le nekaj dni po ponovnem zaostrovanju razmer.

Zaradi zaustavitve delovanja vlade Združenih držav Amerike je agencija, ki je odgovorna za nadzor nad ameriškim arzenalom jedrskega orožja, poslala na neplačan dopust približno 1400 zaposlenih, kar predstavlja 80% celotne delovne sile. Ukrep, ki ga je sprejela administracija predsednika Donalda Trumpa, bo začel veljati v ponedeljek.

Ameriška porota je francosko banko BNP Paribas spoznala za krivo pomoči sudanski vladi pri izvajanju genocida. Banka je kršila ameriške sankcije s tem, ko je zagotavljala bančne storitve, ki so podpirale režim Omarja al-Baširja. Porota je pritrdila tožnikom iz Sudana in banko obsodila na plačilo 20 milijonov ameriških dolarjev.

V Peruju so izbruhnili obsežni protesti proti novemu predsedniku, pri čemer je ena oseba umrla, več deset pa je ranjenih. Zaradi protestov naj bi v Limi razglasili izredne razmere. Poljsko sodišče je blokiralo izročitev Ukrajinca Nemčiji, ki je osumljen napada na plinovod Severni tok, in ga izpustilo. Vodja ruskega suverenega premoženjskega sklada je predlagal gradnjo podvodnega tunela med Rusijo in ZDA, ki bi se imenoval "Putin-Trump".