ZDA so uvedle nove sankcije proti podjetjem in tankerjem zaradi podpore venezuelski naftni industriji. Kitajski tankerji so kljub blokadi nadaljevali pot proti Venezueli. Rusija je pozvala ZDA, naj prenehajo z zasledovanjem tankerja, ki pluje proti Venezueli.

Singapursko gospodarstvo je v zadnjem četrtletju leta 2025 zabeležilo 5,7-odstotno rast na letni ravni, kar predstavlja najhitrejšo četrtletno rast v omenjenem letu. Po predhodnih podatkih ministrstva za trgovino in industrijo (MTI) se je gospodarska dejavnost v mestni državi močno okrepila, saj je v tretjem četrtletju rast znašala 4,3 odstotka. Izjemni rezultati ob koncu leta so prispevali k temu, da je celoletna gospodarska rast dosegla 4,8 odstotka, s čimer je država presegla prvotne napovedi analitikov in vladnih uradov. Zabeležena rast v četrtem četrtletju je bila bistveno višja od pričakovanj, ki so jih sredi leta podali vladni predstavniki. Ministrstvo je namreč še avgusta 2025 napovedovalo precej bolj zmerno rast, vendar so ugodni trendi v mednarodni trgovini in industrijski proizvodnji pospešili gospodarsko okrevanje. Takšna dinamika potrjuje vlogo Singapurja kot ključnega gospodarskega vozlišča v jugovzhodni Aziji, ki se hitro odziva na globalne tržne spremembe. Končni podatki za celotno leto so potrdili stabilnost in odpornost singapurskega gospodarstva kljub nihanjem v svetovni ekonomiji.

Nicolás Maduro je ponovil svojo pripravljenost za pogovor z Združenimi državami o sporazumu za boj proti trgovini z drogami. Ponovno je zanikal, da bi se v njegovi državi proizvajale droge. Izognil pa se je potrditvi napada Združenih držav na domnevni objekt za trgovino z drogami v državi Zulia.

Nicolás Maduro je po navedbah virov pozval k pogovorom z ZDA glede trgovine z drogami in naložb v venezuelsko nafto. Poudaril je, da je Venezuela odprta za ameriške naložbe v svojem naftnem sektorju, kar predstavlja omilitev retorike glede na prejšnje izjave. Do te poteze je prišlo po tem, ko so ZDA okrepile pritisk na socialistični režim, vključno z zasegom tankerjev in domnevnim udarom ZDA.

Združene države Amerike so močno znižale napovedane uvozne dajatve, ki so bile prvotno usmerjene proti 13 italijanskim proizvajalcem testenin. Italijansko ministrstvo za zunanje zadeve je v četrtek sporočilo, da je ministrstvo za trgovino ZDA po opravljenem pregledu odločilo o zmanjšanju teh carin, kar za italijansko prehrambeno industrijo pomeni pomembno razbremenitev. Prvotni predlogi so predvidevali visoke dajatve, ki bi lahko resno ogrozile konkurenčnost italijanskih izdelkov na enem njihovih najpomembnejših izvoznih trgov. Italijanska diplomacija je odločitev pozdravila kot rezultat uspešnih pogajanj in tehničnih pregledov. Odločitev ameriških oblasti bo omogočila nadaljnjo nemoteno prodajo testenin iz Italije v ZDA, ne da bi se proizvajalci spopadali z izrazitimi finančnimi bremeni, ki bi jih povzročile visoke uvozne tarife. Gre za pomemben korak pri ohranjanju stabilnih trgovinskih odnosov med Rimom in Washingtonom na področju kmetijskih in živilskih izdelkov.

Število smrtnih žrtev v protestih po Iranu se je povečalo na najmanj šest. Med spopadi v provincah Lorestan in Chaharmahal ter Bakhtiari je bil ubit tudi pripadnik iranskih varnostnih sil. Iranska državna televizija je potrdila prvo uradno priznano smrt, povezano z gospodarskimi protesti. Protesti so se razširili v podeželske province zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in inflacije, ki je dosegla 42%.

Protesti zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in gospodarskih težav v Iranu se nadaljujejo in širijo v ruralne province. V spopadih med protestniki in varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj sedem ljudi. Med žrtvami je tudi pripadnik varnostnih sil. Predsednik Pezeshkian priznava legitimnost zahtev protestnikov.

Bolgarija je s 1. januarjem uradno postala 21. članica evrskega območja, s čimer se je še bolj povezala z Evropsko unijo. Evropska centralna banka in njena predsednica Christine Lagarde sta pozdravili vstop Bolgarije v evrsko območje. Kljub temu so prisotni tudi strahovi glede politične nestabilnosti in možnih gospodarskih posledic prehoda.

Po poročanju virov blizu AP, je CIA izvedla napad z brezpilotnim letalnikom na pristanišče v Venezueli, za katerega se domneva, da so ga uporabljali venezuelski narkokarteli. Poleg tega je ameriška vojska napadla "konvoj" treh plovil, ki naj bi sodelovala pri tihotapljenju mamil, pri čemer so bili najmanj trije ljudje ubiti.

Malezijska carinska uprava je na prvem terminalu mednarodnega letališča Kuala Lumpur (KLIA 1) uvedla novo pobudo za usklajen nadzor potnikov, ki je začela veljati 1. januarja 2026. Glavni namen ukrepa je optimizacija pretoka potnikov na odhodnih vratih, s čimer želijo zmanjšati zastoje in izboljšati potniško izkušnjo na enem najprometnejših letališč v regiji. Generalni direktor carine je ob tem poudaril, da poenostavljeni postopki ne bodo vplivali na varnostne standarde, saj nadzor ostaja na najvišji ravni. Sistem temelji na tesnejšem sodelovanju med različnimi varnostnimi organi, kar omogoča hitrejše izvajanje carinskih formalnosti brez nepotrebnega podvajanja pregledov. Generalni direktor je zagotovil javnosti, da so bili protokoli skrbno preverjeni in da bodo kljub večji hitrosti prehoda meja še vedno učinkovito preprečevali tihotapljenje in druge nezakonite dejavnosti. Pobuda predstavlja del širše strategije posodobitve malezijske letališke infrastrukture.

Bolgarija je uradno postala 21. članica evroobmočja, s čimer je uvedla evro kot svojo uradno valuto. Prvi uspešen dvig evrov je bil zabeležen 20 sekund po polnoči na bankomatu v letovišču Sunny Beach. Predsednik, predsednica parlamenta in odhajajoči premier so v novoletnih sporočilih poudarili sprejetje evra.

Bolgarija je s 1. januarjem 2026 uradno postala 21. članica evroobmočja, s čimer se je število ljudi, ki uporabljajo skupno evropsko valuto, povečalo na več kot 350 milijonov. Sprejem evra Bolgariji omogoča lažje potovanje, poslovanje in investicije ter prispeva k stabilnosti. Država z okoli 6,5 milijona prebivalcev je tako postala 21. država, ki je vstopila v območje evra.

Generalna skupščina Združenih narodov je v torek uradno potrdila redni programski proračun organizacije za leto 2026, ki bo znašal 3,45 milijarde ameriških dolarjev. Odločitev so po intenzivnih pogajanjih sprejeli predstavniki 193 držav članic, sredstva pa bodo namenjena financiranju treh ključnih stebrov delovanja svetovne organizacije: zagotavljanju miru in varnosti, spodbujanju trajnostnega razvoja ter varovanju človekovih pravic. Sprejeti znesek vključuje nekatere varčevalne ukrepe, saj odraža predlog generalnega sekretarja o zmanjšanju finančnih sredstev za približno 15 odstotkov. Sprejetje proračuna je sledilo pomembni reformni pobudi, imenovani UN80, katere cilj je posodobitev delovanja Združenih narodov ob njihovi prihajajoči 80. obletnici. Kljub znižanju sredstev bo organizacija še naprej opravljala svoje osnovne naloge po vsem svetu. Postopek potrjevanja je v New Yorku potekal zadnji dan koledarskega leta, kar poudarja nujnost dogovora za neometano delovanje mednarodne diplomacije v prihodnjem obdobju.

V najnovejšem valu sovražnosti sta Ukrajina in Rusija v torek in sredo izvedli več napadov z brezpilotniki, ki so bili usmerjeni na strateško pristaniško infrastrukturo in energetske objekte. Po poročanju ruske regionalne uprave je ukrajinski dron v črnomorskem pristanišču Tuapse poškodoval plinovod v stanovanjskem območju in del pristaniške infrastrukture, vendar žrtev niso zabeležili. Gre za ponovitev napadov na to lokacijo, ki je bila tarča že v novembru 2025. Istočasno so ruske sile z droni napadle ukrajinski pristanišči Pivdenji in Čornomorsk. Pri tem sta bili zadeti dve civilni ladji pod panamsko zastavo, Emmakris III in Captain Karam, ki sta prispeli na nakladanje pšenice. Ukrajinska mornarica je napade označila za namerne vojne zločine, ki ogrožajo svetovno prehransko varnost. Poleg ladij so bili zadeti tudi rezervoarji za skladiščenje nafte, vendar pristanišči kljub škodi še naprej obratujeta. Medtem ko Moskva obtožuje Kijev napada na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski regiji, so zahodni zavezniki, vključno s Francijo in ZDA, izrazili dvom o teh navedbah, saj trdne dokaze za incident še niso predložili. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe zavrnil kot lažne, francoski viri pa stopnjevanje ruskih napadov vidijo kot dejanje upora proti ameriškim načrtom za končanje vojne. Voditelji ukrajinskih zaveznic se bodo prihodnji teden sestali v Franciji, kjer bodo razpravljali o nadaljnji podpori Kijevu.

Južnokorejska inflacija se je leta 2025 umirila in dosegla najnižjo raven v zadnjih petih letih. Po podatkih tamkajšnjega ministrstva za podatke in statistiko so se cene življenjskih potrebščin na letni ravni zvišale za 2,1 odstotka, kar predstavlja znatno upočasnitev glede na pretekla leta, ko so cene močno naraščale v poepidemičnem obdobju. Čeprav je bila rast cen nekoliko nad srednjeročnim ciljem centralne banke (Bank of Korea), ki je določen pri dveh odstotkih, podatek kaže na stabilizacijo gospodarstva po rekordnih stopnjah inflacije v začetku desetletja. Indeks cen življenjskih potrebščin je v povprečju znašal 116,61, kar je 0,2 odstotne točke manj kot leta 2024, ko je znašal 2,3 odstotka. Indeks življenjskih stroškov, ki neposredno meri vpliv rasti cen na gospodinjstva, se je v tem letu zvišal za 2,4 odstotka. Analitiki ocenjujejo, da gre za najpočasnejšo letno rast po letu 2020, ko je inflacija znašala zgolj 0,5 odstotka. Podatki odražajo umirjanje pritiska na potrošnike, ki so se v preteklih treh letih spopadali z najvišjo rastjo cen v zadnjih desetletjih.

Rekordne cene zlata na svetovnih trgih so v Avstraliji povzročile nov val zanimanja za iskanje te plemenite kovine, ki se mu pridružuje vse več ljubiteljskih iskalcev sreče. V t. i. zlatem trikotniku v zvezni državi Viktorija, ki se razteza na 9600 kvadratnih kilometrih in velja za eno najbogatejših območij z zlatimi grudami na svetu, iskalci z uporabo sodobnih detektorjev kovin vsakodnevno preiskujejo teren. K porastu priljubljenosti iskanja zlata so poleg visokih cen prispevala tudi družbena omrežja in popularne televizijske oddaje, ki prikazujejo uspešne najdbe. Med iskalci je tudi upokojenka Vicki Plumridge, ki je le nekaj dni po nakupu detektorja kovin v bližini kraja Mount Doran odkrila majhno zlato grudo. Čeprav je bila vrednost njene najdbe ocenjena na približno 40 avstralskih dolarjev, primer ponazarja širši trend, kjer se ljudje vseh generacij podajajo na zgodovinska nahajališča v upanju na večje odkritje. Strokovnjaki in vodniki na terenu opažajo povečan obisk, saj iskalci v iskanju zaslužka ali zgolj adrenalina preizkušajo srečo na območjih, kjer so v preteklosti že beležili velike najdbe. Avstralija tako ponovno postaja središče sodobnih iskalcev bogastva, ki jih poganjajo ugodne razmere na trgu surovin.

V čelnem trčenju dveh turističnih vlakov v bližini Machu Picchuja v Peruju je umrl strojevodja, okoli 30 ljudi je bilo poškodovanih. Med poškodovanimi so tudi tuji turisti.

Med božičnimi prazniki so tatovi z vrtanjem vdrli v trezor nemške banke v Gelsenkirchenu in ukradli za najmanj 10 milijonov evrov gotovine in dragocenosti. Policija preiskuje dogodek, vendar podrobnosti še niso znane.

ZDA so napovedale nove sankcije proti desetim posameznikom in podjetjem iz Irana in Venezuele zaradi njihove vpletenosti v iranski program trgovine z droni in balističnimi raketami. Cilj teh sankcij je onemogočiti dostop do ameriškega finančnega sistema tistim, ki omogočajo iranski vojaško-industrijski kompleks. Ukrepi so bili uvedeni v času, ko ZDA povečujejo pritisk na Nicolasa Madura in Iran.

Ruske sile so v torek izvedle obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na pristaniško infrastrukturo v ukrajinski regiji Odessa. Po navedbah podpredsednika vlade Oleksija Kulebe sta bili v napadih na črnomorski pristanišči Pivdenji in Čornomorsk poškodovani dve civilni ladji, namenjeni prevozu žita, ter spremljajoči pristaniški objekti. Ukrajinska mornarica je potrdila, da so bili napadi usmerjeni neposredno v ključna trgovska vozlišča, ki so po uničenju ali okupaciji drugih ukrajinskih pristanišč postala bistvena za izvoz kmetijskih pridelkov. Operacija, ki je vključevala več valov dronov, po dostopnih informacijah ni povzročila človeških žrtev, je pa povzročila materialno škodo na objektih, ki so ključni za delovanje ukrajinskega pomorskega koridorja. Ta incident predstavlja nadaljevanje ruske strategije spodkopavanja ukrajinske gospodarske stabilnosti prek sistematičnega uničevanja logističnih poti v Črnem morju. Odessa s svojimi tremi pristanišči ostaja zadnje večje okno Ukrajine v svet, zato so ti objekti nenehno pod pritiskom ruskih zračnih sil.