APDEJT.si

Kolesarska ekipa Israel-Premier Tech je na dirki v Kanadi nastopila pod imenom IPT, da bi se izognila propalestinskim protestom. V Londonu so potekali protesti, na katerih so zahtevali aretacijo izraelskega predsednika Isaaca Herzoga zaradi obtožb o vojnih zločinih v Gazi. V Gazi so Palestinci protestirali proti izraelskim ukazom o razselitvi, v Quebecu pa je skupina propalestinskih protestnikov protestirala proti prisotnosti ekipe Israel-Premier Tech na kolesarski dirki Grand Prix.

Izrael je potrdil vojaški napad na visoke predstavnike Hamasa v Dohi, Katar, kjer naj bi uničili sedež organizacije. Hamas je priznal, da je bilo v napadu ubitih pet članov, vendar nihče iz pogajalske delegacije. Palestinski predsednik Mahmoud Abbas je obsodil izraelsko agresijo na Katar.

Tožilci Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) so opozorili, da bi lahko zločini paravojaških sil v El-Fasherju v sudanski regiji Darfur predstavljali vojne zločine. ICC je sporočil, da zbira dokaze za prihodnje preiskave. Rdeči križ je opozoril, da se zgodovina v Darfurju ponavlja zaradi poročil o množičnih pobojih v El-Fasherju.

Alžirija in Libanon sta se dogovorila o obnovitvi letalskih povezav v prihodnjih dveh tednih in preučila vzpostavitev pomorske linije s pristaniščem Tripoli. Državi sta tudi podpisali memorandum o soglasju na področju medijev in se dogovorili o ponovni aktivaciji mehanizma političnih posvetovanj. Alžirski predsednik Tebboune je potrdil nadaljnjo podporo Libanonu. Medtem je poročilo "EU Reporter" izpostavilo vpliv Nečirvana Barzanija, predsednika regije Kurdistan, kot tihega, a vplivnega posrednika pri oblikovanju novega zemljevida Sirije. V Maroku je guverner vzhodne regije nadzoroval slovesno namestitev novega generalnega sekretarja province, Ahmeda Shabaana, in pozval k izboljšanju varnosti, učinkovitosti javnega upravljanja ter odgovornosti.

Sojenje Jairu Bolsonaru zaradi poskusa državnega udara se je nadaljevalo. Sodnik Alexandre de Moraes je Bolsonaru obtožil, da je poskušal v Braziliji vzpostaviti diktaturo. Sojenje Bolsonaru in drugim obtoženim poteka na Vrhovnem sodišču, kjer jim grozi do 40 let zaporne kazni.

Neodvisni strokovnjaki Združenih narodov so ponovili poziv k suspendiranju Izraela iz mednarodnih nogometnih tekmovanj, ki jih organizirata FIFA in UEFA, pri čemer so poudarili, da gre za odziv na domnevni genocid nad Palestinci. K temu je pozval tudi Eric Cantona. Izraelska nogometna zveza je izrazila začudenje, da ju UEFA in FIFA še nista kaznovali.

Sodišče v Tangerju v Maroku je obsodilo 16-letnega mladoletnika na 15 let zapora zaradi umora šestletne deklice v Al-Kasr Al-Kebirju. Mladoletnik je dekle najprej zavedel, jo posilil in nato umoril.

Zvezno tožilstvo je v Dortmundu aretiralo nemško-poljskega državljana, ki naj bi v omrežju Darknet pozival k napadom na politike, objavljal smrtne sezname in ponujal nagrade za njihovo likvidacijo. Osumljenec naj bi objavljal tudi navodila za izdelavo bomb.

Odstavljena bangladeška premierka Šejk Hasina je bila obsojena na smrt zaradi zločinov proti človečnosti v povezavi s krvavim zatrtjem protestov leta 2024. Posebno sodišče v Daki jo je spoznalo za krivo in jo obsodilo zaradi njene vloge pri represiji protestov, ki so privedli do njenega padca z oblasti.

Sodišče v Bangladešu je nekdanjo premierko Šejko Hasino obsodilo na smrt zaradi zločinov proti človečnosti v odsotnosti. Obsojena je bila po treh točkah obtožnice, vključno z naščuvanjem in ukazovanjem nasilnega zatrtja protidržavnih protestov leta 2024, v katerih je bilo ubitih več ljudi. Po razglasitvi sodbe so poostreni varnostni ukrepi, v Dhaki so poročali o eksplozijah in požarih. Hasina je že v izgnanstvu v Indiji.

Sodišče v Bangladešu je odstavljeno premierko Sheikh Hasino obsodilo na smrt zaradi zločinov proti človečnosti v povezavi s smrtonosnim zatrtjem študentske vstaje leta 2024. Ob izreku sodbe je v polni sodni dvorani izbruhnilo navdušenje.

V Italiji opažajo, da se njihovo gospodarstvo izboljšuje v primerjavi s francoskim, kar je presenetljivo. V Braziliji se Jair Bolsonaro sooča z obtožbami o poskusu državnega udara in mu grozi zapor. V Mehiki je Claudia Sheinbaum poročala o svojem prvem letu vladanja, ki je zaznamovano z izzivi in dediščino njenega predhodnika, Andrésa Manuela Lópeza Obradorja.

Britanska turistka je bila v Maroku posiljena s strani moškega, ki se je izdajal za turističnega vodnika na plaži Taghazout blizu Agadirja. Francoska policija pa je preprečila skupini več kot 50 migrantov, vključno z otroki, da bi dosegli manjše čolne.

V Združenem kraljestvu naj bi policija dobila nove pristojnosti za prepoved protestov. V Chicagu so protestniki preprečili aretacijo moškega s strani agentov Ministrstva za domovinsko varnost. Gangster, ki se je izognil deportaciji, je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi dveh umorov.

V Thiaroyeju se je 42-letni kmetovalec M. Dia, ki je trpel za hudimi glavoboli, odločil končati svoje življenje s prerezom vratu. Dia se je preselil iz Toube v Thiaroye, da bi poiskal zdravljenje. V Guédiawayeju pa je Alioune Badara Mbengue, 56-letni izseljenec iz Italije, umrl na poti v zapor Rebeuss. Obdukcija je pokazala, da je Mbengue umrl zaradi srčnega popuščanja.

Po kolektivni spolni zlorabi mladoletnika v El Jadidi v Maroku je Observatorij za pravice otrok (ONDE) na ukaz princese Lalla Meryem aktiviral nacionalni program za psihološko pomoč otrokom (DNPTE). Cilj je pomagati otroku, žrtvi nasilja.

Egiptovski predsednik Abdel Fattah al-Sisi je pomilostil egipčansko-britanskega aktivista Alaa Abdela Fattaha, enega vodilnih glasov arabske pomladi leta 2011. Fattah, ki je bil v zaporu skoraj 12 let in večkrat gladovno stavkal, bo predvidoma izpuščen v nekaj dneh. Njegov primer je postal simbol propadanja egiptovske demokracije.

Maroko je Franciji izročil Alana Gomesa in Albinouja Da Sylvo, dva moška, osumljena, da sta sostorilca Mohameda Amre, znanega narkotrgovca, ki je maja 2024 pobegnil med napadom na zaporniški kombi. Gomes in Da Sylva sta bila aretirana februarja v Maroku in sta po izročitvi v Parizu že obtožena in zaprta. Pobeg Amre je zahteval življenji dveh paznikov.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kaznivega dejanja združevanja v hudodelsko združbo v povezavi z domnevnim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Moamarja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora zaradi kriminalne zarote v primeru domnevnega financiranja njegove kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Sodišče je odločilo, da bo moral Sarkozy v zapor, kljub napovedani pritožbi na obsodbo. Obsojen je bil zaradi sodelovanja v zaroti za financiranje svoje politične kampanje z libijskimi sredstvi v zameno za diplomatske usluge. Čeprav je bil oproščen drugih obtožb, ga je sodišče spoznalo za delno krivega v sojenju v zvezi z domnevnimi sredstvi kampanje iz Libije.