APDEJT.si

Nemška zvezna dežela Saška-Anhalt je prvič javnosti predstavila umetniška dela, ki jih je kupila v preteklih letih. Nakupi so namenjeni spodbujanju lokalnih umetnikov, zbrana dela pa so razstavljena v muzejih, institucijah, uradih in šolah. Ta razstava ponuja pregled nad zbirko in poudarja prizadevanja dežele za podporo kulturni sceni.

Nemško-francoski kanal Arte je predvajal dokumentarni film z naslovom »Usnjene sanje in luksuzna drama: Dokumentarec o Gucciju«, ki podrobno oriše pot znamenite luksuzne znamke. Dokumentarec prikazuje, kako je majhna florentinska delavnica usnja postala ena največjih in najekskluzivnejših blagovnih znamk na svetu. Film se osredotoča na glamur in bogastvo, ki sta povezana z Guccijem, ne izogne pa se niti številnim škandalom, ki so zaznamovali zgodovino podjetja.

Salzburške Festspiele so se znova znašle v središču pozornosti, tako z umetniškega kot tudi družabnega vidika. Predstava Juliena Gosselina, »So schnell stirbt die Seele nicht«, ki temelji na mračnem besedilnem kolažu Leonida Andrejeva, je navdušila kritike z mešanico začudenja in upanja. Poleg umetniškega programa pa so Festspiele, kot vsako leto, privabile številne 'prominente', med katerimi so letos izstopali predstavniki 'Türkisen' – očitno aluzija na politično stranko. Odprtje dogodka je sprožilo tudi razpravo o varnostnih ukrepih, vključno s predlogom o posebnih izkaznicah za vsakega gosta, kar je bilo primerjano celo s Stalinovimi časi.

V Avstriji in Nemčiji so se odprle ali se bodo odprle nove umetniške razstave. V Reuttenu v Avstriji je umetnica Christine Schneider odprla razstavo "Pokrajina.Življenje." v galeriji Kronburg, ki bo na ogled do 21. septembra. Monschau v Nemčiji je dobil novo mestno galerijo v hiši Troistorff, ki prikazuje dela umetnikov, povezanih z mestom. V Avstriji se bo 21. avgusta v galeriji Gilde odprla tudi razstava "Besede ustvarjajo ljubezen", ki bo trajala do 17. septembra in združuje dela iz literature, glasbe in vizualne umetnosti.

Zgodovinar in strokovnjak za Vzhodno Evropo Karl Schlögel je prejel prestižno nagrado Friedenspreis des Deutschen Buchhandels. Schlögel, ki se od priključitve Krima ukvarja z zgodovino Ukrajine, se sprašuje o pomenu miru v času njegove ogroženosti. Nagrada priznava njegovo delo in prispevek k razumevanju Vzhodne Evrope.

Konec julija je glasbena skupina "Großmütterchen Hatz" navdušila okoli 60 obiskovalcev v avstrijskem Stieglerhausu. V Nemčiji pa je v začetku avgusta potekal festival "Musikmeile Chemnitz", ki je v Uferparku med 1. in 3. avgustom predstavil mlade in lokalne glasbene skupine.

Nemška zvezna vlada je potomcem avstrijske podjetnice Grete Klein (1884–1962), ki je morala leta 1939 pobegniti z Dunaja, vrnila oljno sliko Ferdinanda Georga Waldmüllerja z naslovom »Hansl's erste Ausfahrt (Heimkehrende Kinder)«. Slika, razvrščena kot nacistična roparska umetnost, je bila prvotno namenjena za »Sonderauftrag Linz« Adolfa Hitlerja. Umetniško delo je bilo vrnjeno iz lastništva nemške zvezne vlade.

Na Salzburškem festivalu je premiero doživel zvezdniški tenor Jonas Kaufmann, ki je skupaj z Diano Damrau in Helmutom Deutschom pripravil liederabend. Dirigent Antonello Manacorda je vodil premiero opere "Maria Stuarda" v Festspielhausu, kar je dodalo nove glasbene poudarke festivalu.

V Nemčiji so izbrali deset besed za izbor mladostne besede leta 2025. Med kandidati je ponovno tudi izraz »Schere heben«, ki se je že leta 2024 uvrstil med najboljše. Med preostalimi predlogi so tudi »sybau« in »lowkey«.

Moška iz Mecklenburg-Predpomorjanske in Berlina sta bila obsojena na zaporne kazni zaradi kraje Manchinškega keltskega zlata, enega najodmevnejših muzejskih vlomov zadnjih let. Sojenje je trajalo pol leta, zdaj pa je bila izrečena sodba za obtoženca.

Zgodovinar in esejist Karl Schlögel, priznan strokovnjak za Vzhodno Evropo in kritik avtoritarnih režimov, je prejel mirovno nagrado nemških knjigotržcev za leto 2025 v vrednosti 25.000 evrov. Nagrada mu je bila podeljena na Frankfurtskem knjižnem sejmu, žirija pa ga je označila za 'arheologa moderne', saj je bil med prvimi, ki so opozarjali na agresivno ekspanzionistično politiko ruskega predsednika Vladimirja Putina. Njegovo delo poudarja pomen svobodne Ukrajine za mir v Evropi, medtem ko se po priključitvi Krima osredotoča tudi na vprašanje pomena miru v času groženj. Njegova dela so pripomogla k boljšemu razumevanju Vzhodne Evrope in so bila izdana tudi kot priporočila za branje ob podelitvi nagrade.

Nadaljuje se razprava o domnevni kratkoročni prekinitvi ognja, ki jo je predlagal Donald Trump. Kremlj je to komentiral in poudaril, da se ruska "posecialna operacija" nadaljuje. Medtem je finski predsednik Sauli Niinistö razkril, da je Trumpa opozoril glede Putinovih taktik med njunim srečanjem v Helsinkih leta 2018. Poudaril je, da le diplomacija lahko ustavi vojno med Rusijo in Ukrajino. Poleg tega je Putinov zaveznik opozoril, da je Trump naredil "še en korak k vojni z Rusijo".

Ukrajinske sile so izvedle obsežen protinapad, ki je bil usmerjen proti ključnim ruskim logističnim vozliščem v Donbasu, zlasti proti železniški progi, ki oskrbuje ruske enote. Pri tem je bila v regiji Doneck uničena ruska tankovska kolona blizu Siverska, kar je povzročilo precejšnje žrtve med ruskimi oboroženimi silami.

V Möllnu v Nemčiji so se župan Ingo Schäper in lokalna podjetja zahvalili delavcem za njihovo delo pri preureditvi glavne ulice, tako da so jim priskrbeli zajtrk. To dejanje je bilo priznanje za njihov trud, medtem ko dela potekajo po načrtih. Podobno so v avstrijskem Gutauu gradbena dela za novi trg povsem v časovnem okviru. Župan Josef Lindner je poudaril, da bo do konca leta središče občine postalo privlačno stičišče.

Mlada raziskovalka je v finančnem resorju v Bremnu, v Nemčiji, razrešila uganko domnevno nacistične roparske lastnine, med katero sta bila tudi dva stola in koš za papir. Ključen dokaz se je med preiskavo pojavil naključno, s čimer je bil razrešen dvom glede izvora predmetov in potrjen ali ovržen sum o nacističnem roparskem poreklu.

V Hamburgu je v starosti 88 let umrla nemška pisateljica kriminalk Doris Gercke, znana kot ustvarjalka inšpektorice Belle Block, junakinje priljubljenih kriminalnih serij na nemški televiziji ZDF. Gerckejeva, rojena leta 1937 v Greifswaldu, je svojo literarno kariero začela šele po nekaj ovinkih. Poleg pisateljevanja je bila aktivna tudi v ženskem in mirovnem gibanju ter v boju proti neofašizmu.

Pred sto leti se je rodil Mikis Theodorakis, grški skladatelj, borec za svobodo in aktivist, ki je kljub izgnanstvu postal narodni heroj. Njegova glasba za film »Alexis Zorbas« mu je prinesla svetovno slavo, a ustvaril je mnogo več. Ob njegovi stoletnici so odkrili 14 doslej neobjavljenih skladb, kar priča o širini njegovega opusa in trajni zapuščini.

V Frankfurtu ob Majni so danes razkrili, kdo bo jeseni prejel mirovno nagrado nemških knjigotržcev. Nagrada, ki jo podeljuje Združenje nemških knjigotržcev, je predmet velikega pričakovanja, saj priznava osebnosti, ki so s svojim delom izjemno prispevale k miru in razumevanju med narodi. Podrobnosti o dobitniku in razlogih za izbiro bodo znane po uradni objavi.

Nemška pisateljica, liričarka in scenaristka Doris Gercke je umrla 25. julija v Hamburgu, je sporočila založba Argument Verlag. Avtorica je s svojo nekonvencionalno preiskovalko Bello Block ustvarila kultno figuro žanrske literature, njeni politično angažirani romani pa so izšli tudi pri innsbruški založbi Haymon Verlag.

Ameriški matematik, satirik in tekstopisec Tom Lehrer je umrl v starosti 97 let. Lehrer je preminil v soboto v svojem domu v Cambridgeu v Massachusettsu. Lehrer je bil znan po svoji satirični glasbi, ki je pogosto kritizirala družbene in politične teme. V poznih letih je svoje glasbeno delo dal v javno domeno.