Ameriški predsednik Donald Trump je skrajšal rok za prekinitev ognja v Ukrajini na deset dni, vendar v krogih Nata obstaja dvom o Putinovem popuščanju. Kijev se sooča s časovno stisko, medtem ko Kremelj odgovarja z brutalnejšimi napadi, kar kaže na to, da Trumpa ignorirajo.

Kremlj je izjavil, da je Rusija imuna na grozeče sankcije Donalda Trumpa, kljub njegovemu ultimatu, ki ruski strani daje manj kot devet dni časa za dosego mirovnega sporazuma z Ukrajino, sicer se bo soočila z obsežnimi sankcijami. Predstavniki Kremlja so sicer opozorili, da je Trumpove izjave treba jemati resno, vendar so poudarili, da so sankcije neučinkovite. Medtem se vojna v Ukrajini nadaljuje, vse aktualne dogodke pa je mogoče spremljati v živo.

Donald Trump je Rusiji postavil desetdnevni ultimat za prekinitev ognja v Ukrajini, ki se je danes začel. Zagrozil je z znatno višjimi carinami za ruske trgovinske partnerje po izteku roka. Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da Trumpov ultimat ni zagotovilo za dejansko prekinitev ognja. Kremelj je Trumpovo izjavo zgolj "vzel na znanje" in se na ultimat ni uradno odzval, kar kaže na zadržanost Moskve glede morebitnega premirja.

Vladimir Putin je namerno zavračal prekinitev ognja in zavlačeval vojno, medtem ko je rusko raketiranje ukrajinskih zaporov in zdravstvenih ustanov povzročilo smrt najmanj 27 civilistov. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sybiha je pozval Donalda Trumpa k sankcioniranju ruske vojske. Trump je Rusiji postavil deset- do dvanajstdnevni rok za prekinitev ognja, sicer ji grozijo doslej nevidene sankcije, ki bi sicer močno prizadele Rusijo, a imajo tveganja tudi za ZDA. Kljub ultimatu, ki ga je tiskovni predstavnik Kremlja Peskov zgolj »vzel na znanje«, je Moskva nadaljevala z napadi. Strokovnjaki ocenjujejo, da se je Trump prenehal blefirati, medtem ko je Kitajska zaskrbljena zaradi potencialnih sankcij.

Donald Trump je Rusiji skrajšal rok za prekinitev ognja v Ukrajini na deset dni, sicer bo Moskva soočena z novimi sankcijami in carinami. Strokovnjaki so mnenja, da ta ultimat pomeni konec Putinove strategije za Ukrajino in da se Rusija sedaj sooča z resničnimi bolečinami. Medtem je v ruskem raketnem napadu na ukrajinsko trenažno taborišče umrlo 23 ljudi, 18 pa jih je bilo ranjenih.

Donald Trump je Rusiji postavil desetdnevni ultimat za prekinitev vojne v Ukrajini in zagrozil z novimi sankcijami. Ameriški predsednik je tudi sprejel končno odločitev o podaljšanju veljavnosti prekinitev carin med ZDA in Kitajsko, po dvodnevnih trgovinskih pogovorih v Švici. Omenjeni so bili tudi pozivi k trajni rešitvi konflikta v Ukrajini s povečanim pritiskom na Moskvo.

Ameriška centralna banka (Fed) je sporočila odločitev o ključnih obrestnih merah, pri čemer je guverner Jerome Powell podal izjavo za javnost. Medtem se je vlada soočila s težkimi pogajanji o proračunu, Fed pa je verjetno povzročila nove težave Donaldu Trumpu. Prav tako je Friedrich Merz zaradi zračnega mostu v Gazo v težkem položaju.

Donald Trump je Rusiji postavil nov, desetdnevni ultimat za prekinitev vojne v Ukrajini, v nasprotnem primeru pa je zagrozil z novimi carinami in sankcijami proti Moskvi, kar bi lahko močno vplivalo na svetovno gospodarstvo. Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je v odziv na Trumpove zahteve ZDA zagrozil z vojno in svetoval ameriškemu senatorju Lindseyju Grahamu, naj se raje ukvarja z razmerami v Ameriki. Finski predsednik Sauli Niinistö je razkril, da je Trumpa že leta 2018 opozoril na Putinovo taktiko. Kljub Trumpovemu ultimatumu, ki je v Rusiji povzročil mešane odzive, Moskva še vedno nadaljuje z vojaškimi operacijami in kaže majhno zanimanje za hitro prekinitev spopadov, čeprav je Kremelj izjavil, da so pogovori o Ukrajini možni. Visoki predstavniki ZDA so izrazili frustracijo in razočaranje nad Putinovim ravnanjem, saj ignorira pozive k prekinitvi ognja. V luči teh dogodkov je cena nafte zrasla, medtem ko se ruska stran pripravlja na morebitne nove sankcije.

Donald Trump je Rusiji zagrozil z višjimi carinami, če Putin ne bo omogočil miru v Ukrajini, na kar se je Kremelj odzval zadržano, hkrati pa nadaljeval z napadi na Ukrajino, ki so povzročili smrt 23 ukrajinskih civilistov. Ukrajina je pozdravila Trumpov ultimatum, medtem ko je Rusija izjavila, da ostaja zavezana mirovnemu procesu. Pojavile so se tudi obtožbe Ukrajine, da je pomanjkanje nadzora zaradi vojne povzročilo plago kobilic v južni Ukrajini, kar je dodatno breme za državo.

Nemški zgodovinar in esejist Karl Schlögel, priznan kritik avtoritarnih režimov in oster nasprotnik Vladimirja Putina, je prejel nagrado za mir nemškega knjižnega založništva. Žirija je pri izbiri Schlögla, ki ga nekateri imenujejo »razumevalec Rusije«, zavzela izjemno jasno politično stališče, saj je bil eden prvih, ki je odkrito analiziral grožnjo ruske politike in pozival k odločnemu delovanju. Omenja se tudi Anne Applebaum, ameriško-poljska zgodovinarka, ki je prav tako prejela nagrado za mir nemškega knjižnega založništva, saj je že zgodaj opozarjala pred Putinovo ekspanzionistično politiko. Nagrada je uradno imenovana »Nagrada za mir nemških knjigarnarjev«. Medtem je Kremelj izjavil, da kljub ultimatom Donalda Trumpa in obsodbam ukrajinskega predsednika Zelenskega, ostaja zavezan mirovnemu procesu v Ukrajini. Ruski predsednik Medjedvev je sicer dejal, da je Trumpovo dejanje eskalacija, medtem ko je eden izmed strokovnjakov z Oxforda izrazil mnenje, da bi Trumpovo ultimativno dejanje lahko uničilo Putinov načrt za Ukrajino. Ruski napadi so povzročili smrt 23 ukrajinskih civilistov. V luči sankcij pa so se pojavila tudi poročila o ameriških tovornjakih, ki so bili kljub omejitvam uporabljeni za ruske napade z droni. Prav tako so se pojavile zaskrbljenosti glede ruske propagande v Švici.

Nemški zgodovinar Karl Schlögel je prejel nagrado za mir nemškega knjižnega založništva. Žirija je pri izbiri Schlögla, ki ga nekateri imenujejo »razumevalec Rusije«, zavzela izjemno jasno politično stališče, saj je bil eden prvih, ki je odkrito analiziral grožnjo ruske politike in pozival k odločnemu delovanju. Omenjena je tudi Anne Applebaum, ameriško-poljska zgodovinarka, ki je prav tako prejela nagrado za mir nemškega knjižnega založništva, saj je že zgodaj opozarjala pred Putinovo ekspanzionistično politiko.

Nemški zgodovinar in esejist Karl Schlögel, znan po svoji kritiki politike Vladimirja Putina, je prejel nagrado za mir nemškega knjižnega založništva. Nagrada je uradno imenovana »Nagrada za mir nemških knjigarnarjev« oziroma »Den Tyske Boghandels Fredspris« v danščini.