APDEJT.si

Rusko novinarko Olgo Komlevo so v Rusiji obsodili na 12 let zapora, ker je prostovoljno delala za organizacijo pokojnega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega in kritizirala vojsko. Več medijev, med njimi Aftenposten, DR.dk, La Libre, LRT.lt in Deutschlandfunk.de, poroča o tem dogodku kot o novem primeru zatiranja v Rusiji in kršitve svobode tiska.

Po domnevnem požigu figure miške v Kölnu, priljubljenega otroškega junaka iz oddaje »Die Sendung mit der Maus«, je Zahodnonemški radio (WDR) vložil ovadbo proti neznanim storilcem zaradi poškodovanja premoženja.

Donald Trump, nekdanji predsednik ZDA, je bil v središču pozornosti zaradi dveh različnih poročil. Po enem poročilu, ki ga je objavilo nemško spletišče focus.de, so tuji državni voditelji, vključno z Emmanuelom Macronom, redno kontaktirali Trumpa prek njegovega zasebnega mobilnega telefona, kar je včasih vodilo do nenavadnih interakcij. V drugem poročilu, ki ga je objavilo islandsko spletišče visir.is, je Trump pojasnil, da je prekinil prijateljstvo z Jeffreyjem Epsteinom, obtoženim pedofilom, ker naj bi Epstein dvakrat najel njegovo osebje, kar je Trump razumel kot izdajo.

Na avtocesti A57 v smeri Kölna je iz tovornjaka iztekla akrilna smola, zaradi česar sta posredovali policija in gasilci ter zaprli počivališče. Na isti avtocesti je bil odkrit tudi medicinski primer, ko je mimoidoči voznik v ustavljenem vozilu na odstavnem pasu našel neodzivno žensko.

V Hamburgu je v starosti 88 let umrla nemška pisateljica kriminalk Doris Gercke, znana kot ustvarjalka inšpektorice Belle Block, junakinje priljubljenih kriminalnih serij na nemški televiziji ZDF. Gerckejeva, rojena leta 1937 v Greifswaldu, je svojo literarno kariero začela šele po nekaj ovinkih. Poleg pisateljevanja je bila aktivna tudi v ženskem in mirovnem gibanju ter v boju proti neofašizmu.

Analize iz ZDA in Nemčije kažejo na močan vpliv Donalda Trumpa na mednarodne odnose in njegovo kontroverzno delovanje doma. Ameriški mediji poudarjajo prevlado ZDA nad EU, medtem ko nemški mediji poročajo o »Russiagate« in zapletih v ameriški »globoki državi«. Izpostavljen je tudi Trumpov »carinski svetovni konflikt«, ki vpliva na evropsko gospodarstvo in hkrati koristi Kitajski. Poleg tega se je Trump zapletel v spor z medijskim mogotcem Rupertom Murdochom, od katerega zahteva milijarde zaradi poročila v Wall Street Journalu.

Sodnik je odredil, da mora medijski mogotec Rupert Murdoch v enem tednu odgovoriti na zahtevo Donalda Trumpa za hitro zaslišanje v tožbi za obrekovanje, ki jo je Trump vložil proti časopisu Wall Street Journal. Tožba se nanaša na članek z dne 17. julija, ki je Trumpa povezoval z Jeffreyjem Epsteinom, glede česar so se Trumpove izjave razlikovale od tistih Bele hiše. Ameriško ministrstvo za pravosodje je vložilo pritožbo proti sodniku, ki je blokiral deportacije Venezuelcev, obtožujoč ga pristranskosti.

Športni mediji v Nemčiji poročajo o izjemni zgodbi plavalke Tanje Scholz, ki je po premagani življenjski krizi postala dobitnica zlate medalje na paraolimpijskih igrah leta 2024. Njeno pot od osebnega zloma do svetovnega vrha prikazuje reportaža NDR, ki je bila predvajana tudi na prvem programu. Zgodba Scholzove poudarja moč volje in vrnitev v sam svetovni vrh v plavanju.

Novinar Michael Wolff je izjavil, da je imel 100 ur pogovorov z Jeffreyjem Epsteinom, ki naj bi vključevali tudi pogovore o Donaldu Trumpu. Wolff trdi, da za njegovo gradivo doslej ni bilo interesa, vendar pričakuje, da se bo to zdaj spremenilo. Medtem je Trump dejal, da so Epsteinove dokumente vodili "sovražniki".

Berlinska poslanska skupina SPD je namenila 55.000 evrov za postavitev novega studia v poslanskem domu, s čimer želi okrepiti svojo prisotnost in privabiti več sledilcev na družbenih omrežjih.

Nemška zvezna vlada je izrazila povečane pomisleke glede morebitnega prevzema nemške medijske skupine ProSiebenSat.1 s strani italijanskega koncerna MFE, ki ga je ustanovil Silvio Berlusconi. Vlada skrbi, da bi tak prevzem lahko ogrozil medijsko raznolikost. V razpravo se je vključil tudi minister za kulturo, saj poteka boj za prevzem med več ponudniki, med katerimi naj bi bil poleg Berlusconijevega tudi češki ponudnik.

Nemški kulturni minister Benjamin Weimer je izrazil globoko zaskrbljenost glede morebitnega prevzema nemškega medijskega koncerna ProSiebenSat.1 s strani italijanskega podjetja MediaForEurope, ki je v lasti Silvia Berlusconija. Weimer je poudaril, da bi takšen prevzem lahko ogrozil novinarsko neodvisnost televizijske hiše. Dogajanje je označil kot "prevzemno bitko".

Donald Trump ni izključil možnosti pomilostitve Ghislaine Maxwell, sodelavke Jeffreyja Epsteina, potem ko je ta med tajnim zaslišanjem s strani ministrstva za pravosodje "ni zadrževala" informacij o "100 ljudeh", povezanih z Epsteinom. Maxwell naj bi si s tem skušala zagotoviti pomilostitev s strani predsednika Trumpa.

Bayerischer Rundfunk je sprožil polemiko s svojim vprašanjem, ki je nakazovalo na "kampanjo proti" sodnici Frauke Brosius-Gersdorf. Besedilo s strani Roberta J. De Lapuente ostro kritizira ta pristop, češ da je pravzaprav Brosius-Gersdorf "sama kampanja". Besedilo nadalje navaja, da se je voditelj "Gefährder des Monats" (nevarnež meseca) dotaknil obeh sodnic, Frauke Brosius-Gersdorf in Ann-Katrin Kaufhold, kot "aktivističnih, avtoritarnih in antidemokratičnih". Pod črto pa je glavno sporočilo, da SPD in "zeleni" partnerji vztrajajo pri imenovanju obeh sodnic na zvezno ustavno sodišče, ne glede na kritike.

Ameriški predsednik Donald Trump je obiskal ameriško centralno banko (Fed), kar je sprožilo ugibanja o njegovi nameri, da bi zamenjal njenega vodjo Jeroma Powella. Obisk naj bi bil predstavljen kot poskus ustvarjanja pritiska na Fed, da bi ta spremenil svojo politiko, čeprav je Fed običajno neodvisen od predsedniških vplivov.

V četrtek, 24. julija 2025, je bila na sporedu zadnja oddaja pogovornega šova "Maybrit Illner" pred poletnim premorom. Voditeljica Maybrit Illner je v oddaji gostila kanclerjevega uradnika Thorstena Freia (CDU). Tema oddaje je bila znana, a podrobnosti niso navedene v priloženih člankih.

Bivša kongresnica Tulsi Gabbard naj bi Baracka Obamo predložila Ministrstvu za pravosodje zaradi domnevnega veleizdajalskega vpletanja v "rusko zaroto" in poskusa "prevrata". Medtem ko je Gabbardova med nastopom na televiziji podala te obtožbe, naj bi CNN nenadoma prekinil njen intervju, kar sproža ugibanja o prikritju. Medtem Trumpova administracija preiskuje financiranje tujih študentov s strani Harvarda, medtem ko Trump meni, da se ameriški modeli umetne inteligence ne bi smeli držati avtorskih pravic.

Sky bo novembra predvajal dokumentarni film z naslovom »Noč Pariza 2015« (Die Nacht von Paris 2015), ki se osredotoča na teroristične napade v Parizu pred desetimi leti. Dokumentarec bo posebno pozornost namenil nemški nogometni reprezentanci (DFB-Elf), ki je bila prisotna v Stade de France med dogodki. V njem bodo sodelovali tudi časovne priče, kot sta Oliver Bierhoff in François Hollande, ter igralci, ki bodo spregovorili o svojih izkušnjah.

Rusija je pri napadu na Harkov prvič uporabila nove letalske bombe UMBP-5, ki so zadele gosto naseljeno četrt mesta. V napadu je bilo ranjenih najmanj 41 ljudi, med njimi 37 po navedbah mestnega poveljnika. Bombardiranje je povzročilo ranjence med civilnim prebivalstvom.

Avstrijska policija je aretirala 25-letnika v Gradcu, ki je na Facebooku grozil z bombnim napadom na Jakominiplatzu. Moški je že bil vpleten v podobne incidente in je priznal, da je želel pritegniti pozornost. V Avstriji se je pred sodiščem v Wiener Neustadtu pojavil tudi 18-letnik, domnevni zaupnik 20-letnika, ki naj bi načrtoval napad. Medtem so v Zwieslu v Nemčiji identificirali tudi tretjo žrtev trojnega umora – 26-letno žensko, storilec pa je bil sosed.