Novejše analize razkrivajo, da Zahod povečuje svojo podporo v vodenju neuspelih vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Vendar pa nekdanji analitik CIA, Larry Johnson, in novinar Glenn Diesen opozarjata na morebitne posledice. Scott Ritter napoveduje, da bodo ZDA odstavile ukrajinskega predsednika Zelenskega, medtem ko naj bi Evropa postala nepomembna. Pepe Escobar pa izpostavlja odpor Rusije, Kitajske in Irana proti ameriški politiki, ki naj bi jo vodil Donald Trump, zoper države BRICS. Poleg tega obstajajo namigi, da Kitajska dejavno podpira Rusijo v konfliktu, kar bi lahko imelo resne posledice za globalno varnost in ravnotežje moči.

Evropska unija je kljub izboljšavam v izvedbi sankcij znižala zgornjo ceno ruske nafte, vendar naj bi luknje v sistemu še vedno spodkopavale njen učinek. Združene države Amerike so odobrile 322 milijonov dolarjev vreden paket orožja za Ukrajino, ki bo okrepil njeno zračno obrambo in oklepnike, medtem ko Nemčija pospešuje lastno vojaško nabavo. Ameriški veleposlanik pri Natu je obtožil Kitajsko, da s subvencioniranjem invazije podžiga Putinovo vojno v Ukrajini, in zagrozil s posledicami. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Kijevu srečal z izraelskim zunanjim ministrom Sa'arjem, s katerim sta razpravljala o krepitvi dvostranskih odnosov, vojni v Ukrajini in razmerah na Bližnjem vzhodu. V podporo Ukrajini je bilo dostavljenih že več kot 100.000 vojaških platform, kar zahteva poseben mehanizem za njihovo vzdrževanje.

Tretji krog pogajanj med Rusijo in Ukrajino v Istanbulu je potekal le eno uro, ruski načrti za nadaljevanje srečanja pa so bili opuščeni. Strani sta se osredotočali na osnutke memorandumov za reševanje konflikta, a pomembnejšega preboja ni bilo. Kljub temu so se dogovorili za izmenjavo trupel vojakov, pri čemer je Rusija ponudila predajo 3.000 trupel ukrajinskih vojakov.

Kremelj je izrazil dvom o možnosti srečanja med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim do konca avgusta. Medtem je ukrajinski napad z dronom povzročil smrt ene osebe in poškodbe druge v mestu Soči na jugu Rusije, pri čemer je bila tarča tudi naftna baza Sirius. Rusija je sporočila, da je prestregla 42 ukrajinskih dronov, od tega sedem v regiji Krasnodar.

Ruski pogajalec Mihail Podoljak je izjavil, da Rusija želi le pobrati svoja trupla, medtem ko je Ukrajina predlagala srečanje predsednikov Zelenskega in Putina. Med tretjim krogom pogajanj v Istanbulu, ki ni prinesel pomembnega preboja, sta se strani sicer dogovorili za izmenjavo trupel vojakov. Rusija je ponudila predajo 3.000 trupel ukrajinskih vojakov.

Rusija je izvedla obsežen napad z droni na Odeso, ki je povzročil škodo na civilni infrastrukturi in arhitekturnih spomenikih v zgodovinskem središču, ki je pod zaščito Unesca. Napad se je zgodil kmalu po pogovorih med ruskimi in ukrajinskimi delegacijami v Istanbulu. Medtem so se nadaljevala pogajanja, kjer je Ukrajina predlagala srečanje predsednikov Zelenskega in Putina ter ponudila takojšnje premirje, medtem ko je Moskva ponudila 24- do 48-urno premirje za umik ranjenih. Pogajanja v Istanbulu niso prinesla preboja, a sta strani dosegli dogovor o izmenjavi zajetnikov.

Ukrajina je na pogajanjih v Istanbulu predlagala srečanje predsednikov Zelenskega in Putina do konca avgusta ter ponudila takojšnje premirje. Rusija je sicer bagatelizirala možnost preboja na pogovorih, vendar sta se strani ponovno dogovorili za izmenjavo zajetnikov. Medtem pa ukrajinski obrambni minister poziva k večji vojaški podpori s strani Zahoda, vključno z dobavo raket dolgega dosega in odpravo omejitev za napade na rusko ozemlje, saj Ukrajina izgublja položaje na fronti.

Tretji krog pogajanj med Rusijo in Ukrajino v Istanbulu se je zaključil brez pomembnega preboja, čeprav je prišlo do dogovora o izmenjavi vojnih zajetcev in civilistov. Ruski cilji v vojni naj bi ostali nespremenjeni, medtem ko ruski Kremelj potrjuje nadaljevanje neposrednih pogovorov. Ruska stran je sicer napovedala, da si prizadeva za dosego svojih ciljev, medtem ko je ukrajinska stran izrazila pripravljenost na premirje ob prenehanju ruskih ultimatov.

V Istanbulu se je začel nov krog mirovnih pogajanj med Ukrajino in Rusijo, ki ga vodi ruski predsednikov svetovalec Vladimir Medinski. Ukrajinska stran je napovedala zahtevo po takojšnji in popolni prekinitvi ognja. Medtem pa so ruske sile prodrle v ključno mesto Pokrovsk v Donjecki oblasti, kar je šokiralo ukrajinsko stran. Predhodni pogovori so bili opisani kot težki in z negotovim izidom, nekatere pa so dvomile v možnost uspeha.

Glavnokomandujoči ukrajinskih oboroženih sil Oleksandr Sirski naj bi v intervjuju za Washington Post pozval predsednika ZDA Donalda Trumpa k dobavi raket dolgega dosega, da bi preobratili potek vojne. Medtem ko so se v Istanbulu nadaljevala mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino, je ukrajinski zunanji minister Rustem Umerov prevzel vodenje ukrajinske delegacije. Analitiki iz Inštituta za preučevanje vojne (ISW) menijo, da Putin ne bo pristal na resna mirovna pogajanja, dokler ga Zahod ne bo prisilil k temu. Obstajajo tudi poročila o novih oblikah konflikta, vključno z ukrajinskimi droni, ki širijo računalniške viruse, in izgubo prvega ukrajinskega lovca Mirage.

V Ukrajini so izbruhnili protesti proti predsedniku Zelenskemu, potem ko je vlada nenadoma sprejela zakon, ki naj bi oslabil protikorupcijske institucije. Aktivisti so napovedali nadaljnje proteste, saj sprememba zakona o podrejanju protikorupcijskih organov generalnemu tožilcu sproža kritike in bi lahko ovirala pot Ukrajine v EU.

V Istanbulu se je začel tretji krog mirovnih pogajanj med Ukrajino in Rusijo. Ukrajinska delegacija je sporočila, da je Kijev pripravljen na prekinitev ognja, če bo Rusija prenehala z ultimati. Medtem se je razkrila tudi nova oblika konflikta med Moskvo in Kijevom, saj ukrajinski droni poleg napadov širijo tudi računalniške viruse za destabilizacijo ruskih sil, kar kaže na vstop v kibernetsko vojno.

Rusija in Ukrajina sta v Istanbulu potrdili in nadaljevali nov krog pogajanj. Pogovori so bili opisani kot težki in z negotovim izidom, nekateri mediji pa so dvomili v možnost uspeha. Medtem so se v Ukrajini nadaljevali protesti proti predsedniku Zelenskemu, saj je sprememba zakonov o podrejanju protikorupcijskih organov generalnemu tožilcu sprožila kritike in bi lahko ovirala pot Ukrajine v EU.

V Istanbulu se je začel tretji krog neposrednih pogajanj med Rusijo in Ukrajino. Pogovori so se začeli v večernih urah po lokalnem času, kot je bilo napovedano. Pred tem je Rusija opozorila na morebitne teroristične akcije, nekdanji ruski premier Mihail Kasjanov pa je ocenil, da bo Rusija prisiljena v mir zaradi gospodarskih težav, ki naj bi se do konca leta poslabšale.

Rusija in Ukrajina sta začeli neposredne pogovore v Istanbulu, ki so bili napovedani kot "zelo težki". Ruska delegacija je že prispela v Turčijo. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je močno opozoril na poskuse spodbujanja Kijeva k terorističnim dejanjem in zagotovil, da bo Moskva dosegla svoje cilje. Kremlj je dodal, da Rusija spremlja politiko Zahoda glede stopnjevanja napetosti, vključno z jedrsko sfero, z namenom zagotavljanja varnosti.