Znanstveniki so odkrili sledi DNK na renesančni risbi, ki jo pripisujejo Leonardu da Vinciju. Upajo, da bo to odkritje olajšalo preverjanje pristnosti spornih del. Čeprav obstajajo indici o morebitnih sledi DNK moškega na risbi, dokončni dokaz še ni bil potrjen.

V priljubljenem orodju za upravljanje pogonov SSD Samsung Magician so strokovnjaki odkrili kritično varnostno vrzel, ki napadalcem omogoča povišanje sistemskih pravic. Pomanjkljivost temelji na tehniki, znani kot ugrabitev knjižnic DLL (DLL hijacking). Ta napadalcem omogoča, da v sistem podtaknejo zlonamerno kodo, ki jo program nato nevede izvede z višjimi pooblastili, kot bi jih napadalec sicer imel. Podjetje Samsung je ranljivost že priznalo in uporabnikom svetuje previdnost pri nameščanju programske opreme. Težava vpliva na širok krog uporabnikov, saj je orodje Magician standardna programska oprema za nadzor zdravja, posodabljanje strojne programske opreme in optimizacijo delovanja Samsungovih pomnilniških medijev. Strokovnjaki za kibernetsko varnost priporočajo takojšnjo posodobitev programske opreme na najnovejšo različico, ki odpravlja omenjeno pomanjkljivost, da bi preprečili morebitne zlorabe v sistemih Windows.

Nemški avtor in novinar Guido Kleinhubbert je v svojem najnovejšem delu z naslovom "Düstere Geheimnisse" (Mračne skrivnosti) zbral vrsto nenavadnih in pogosto srhljivih arheoloških najdb, ki osvetljujejo manj znane plati evropske zgodovine. Med najbolj izstopajočimi predmeti, ki jih avtor opisuje, je stekleni falus, ki so ga arheologi izkopali iz latrine nekdanjega samostana. Ta najdba odpira vprašanja o zasebnem življenju redovnic in uporabi tovrstnih predmetov v strogo reguliranem verskem okolju. Poleg samostanskih najdb se Kleinhubbert v knjigi poglobi tudi v analizo krvnih ritualov in skrivnostnih arheoloških ostankov, odkritih v barjanskih tleh. Avtor skozi znanstveno analizo in zgodovinsko pripoved raziskuje, kako so se ljudje v preteklosti spopadali z verskimi prepovedmi in kako so ritualni obredi oblikovali takratne skupnosti. Knjiga ponuja kritičen vpogled v kulturno dediščino, ki pogosto ostaja skrita pred očmi širše javnosti zaradi svoje kontroverzne narave.

Tehnični strokovnjaki so predstavili rešitev za primere, ko uporabniki ob nujnem delu na računalniku naletijo na težave zaradi izpada internetne povezave. Glavna rešitev za takšne situacije je funkcija tethering oziroma prenosna vroča točka, ki omogoča uporabo mobilnih podatkov pametnega telefona na drugih napravah. Uporaba pametnega telefona kot modema postaja ključna metoda za zagotavljanje neprekinjenega delovnega procesa. Svetovalci izpostavljajo, da se lahko uporabniki na morebitne prekinitve pripravijo vnaprej z ustrezno konfiguracijo nastavitev v svojih mobilnih napravah. S tem se izognejo zamudam pri delu, ki bi jih sicer povzročila okvara lokalnega omrežja.

Zdravstveni uradniki v Minnesoti so izrazili zaskrbljenost zaradi sprememb, ki jih je ameriška vlada uvedla 5. januarja in se nanašajo na zmanjšanje pomembnosti nekaterih cepljenj za otroke, vključno s cepivi proti hepatitisu B, RSV in gripi.

Nemška osrednja raziskovalna organizacija za neidentificirane leteče predmete (GEP) s sedežem v Odenwaldu je v letu 2024 zabeležila rekordno število poročil o nenavadnih pojavih na nebu. Strokovnjaki, ki so analizirali podatke za preteklo leto, so ugotovili, da je povečano število prijav posledica večje prepoznavnosti organizacije v javnosti in tehnološkega napredka, ki amaterjem omogoča lažje dokumentiranje opazovanj. Raziskovalci so poudarili, da so bili skoraj vsi prijavljeni primeri po podrobni analizi pojasnjeni kot naravni ali tehnični pojavi. Med najpogostejšimi vzroki za prijave so bili planet Venera, sateliti projekta Starlink podjetja SpaceX in različne vrste dronov, ki v zadnjem času postajajo vse bolj dostopni. Čeprav so ljudje poročali o domnevno nepojasnjenih svetlobnih učinkih, so preiskave leta 2025 potrdile, da gre v veliki večini za znane objekte, ki jih opazovalci zaradi specifičnih atmosferskih pogojev ali nepoznavanja tehnologije napačno interpretirajo. Organizacija GEP kljub temu poziva javnost k nadaljnjemu sodelovanju pri spremljanju zračnega prostora.

Tajvanske oblasti so Kitajsko uradno obtožile izvajanja t. i. hibridne vojne, ki se odraža v drastičnem porastu kibernetskih napadov na kritično infrastrukturo otoka. Po podatkih tajvanskih varnostnih služb so v letu 2025 zabeležili povprečno 2,6 milijona napadov na dan, kar predstavlja močno okrepitev pritiska v primerjavi s preteklimi leti. Glavne tarče teh dejavnosti so predvsem bolnišnice in bančni sektor, kar neposredno ogroža socialno stabilnost in finančni sistem države. Peking vse obtožbe o vpletenosti v sistematične vdore vztrajno zanika, vendar Tajpej opozarja na vzorce delovanja, ki sovpadajo s širšimi geopolitičnimi apetiti Kitajske. Napadi na zdravstveni sistem povzročajo motnje pri oskrbi bolnikov, medtem ko poskusi vdorov v finančne institucije povzročajo negotovost na trgih. Tajvanski strokovnjaki za varnost poudarjajo, da gre za poskus destabilizacije družbe brez uporabe konvencionalnega orožja, kar ustreza definiciji hibridnega vojskovanja.

Priznani strokovnjak za raziskave morja Oliver Zielinski je zamenjal delovno mesto in prestopil z Leibnizovega inštituta za raziskave Baltskega morja v Warnemündeju (IOW) v center Helmholtz Hereon v Schleswig-Holsteinu. Zielinski, ki velja za vodilnega strokovnjaka na področju obalne in podnebne znanosti, bo v svojo novo vlogo prinesel obsežno znanje o vprašanjih Baltskega morja, hkrati pa bo še naprej spodbujal interdisciplinarne raziskave. Njegovo delo bo vključevalo tudi uporabo umetne inteligence v morskih znanostih, kar predstavlja pomemben korak pri tehnološkem posodabljanju raziskovalnih procesov. Kljub novemu vodstvenemu položaju v Geesthachtu bo Zielinski ohranil svojo akademsko povezanost z Univerzo v Rostocku, kjer ostaja zaposlen kot profesor. Ta prehod označuje pomembno kadrovsko okrepitev za center Hereon, ki se osredotoča na raziskovanje obalnih sistemov in podnebnih sprememb, kar je ključnega pomena za nemško in evropsko okoljsko politiko.

Mednarodna skupina astronomov je dosegla pomemben mejnik v raziskovanju vesolja, saj jim je prvič uspelo natančno določiti maso in razdaljo planeta, ki prosto potuje skozi medzvezdni prostor brez matične zvezde. Gre za nebesno telo z maso, primerljivo s Saturnovo, ki ne kroži okoli nobene zvezde, temveč osamljeno lebdi v galaksiji. Takšni objekti, znani kot planeti ubežniki ali vagabundi, so izjemno težko opazljivi, saj ne oddajajo lastne svetlobe in jih ne osvetljuje bližnje sonce. Znanstveniki so meritve izvedli s pomočjo naprednih astronomskih metod, ki temeljijo na gravitacijskem lečenju. Ta tehnika izkorišča gravitacijo masivnega objekta, da ukrivi svetlobo oddaljene zvezde v ozadju, kar omogoča izračun lastnosti sicer nevidnega telesa. Dosežek predstavlja ključen korak k boljšemu razumevanju nastanka planetarnih sistemov in procesov, ki privedejo do izmeta planetov iz njihovih prvotnih orbit. Raziskava potrjuje, da je v naši galaksiji verjetno veliko število takšnih osamljenih svetov, ki so bili doslej le teoretično predvideni.

Nemški zvezni komisar za varstvo podatkov je izrazil resno zaskrbljenost zaradi naraščajočega trenda, kjer so vsakdanje storitve dostopne izključno prek digitalnih poti. Po njegovih navedbah postajajo opravila, kot sta plačevanje parkiranja ali naročanje na zdravniški pregled, brez uporabe mobilnih aplikacij za mnoge državljane praktično nemogoča. Takšna praksa po mnenju urada vodi v sistemsko izključevanje celotnih družbenih skupin, ki nimajo dostopa do pametnih naprav ali potrebnih digitalnih veščin. Komisar opozarja, da digitalizacija ne bi smela postati obvezna na škodo osnovnih pravic do zasebnosti in dostopnosti. V svojem poročilu poudarja, da morajo ponudniki javnih in zasebnih storitev ohraniti analogne alternative, da se prepreči diskriminacija starejših in socialno ogroženih. Razprava v Nemčiji odpira širše vprašanje o tem, ali tehnološki napredek neupravičeno krči prostor za svobodno izbiro posameznika pri upravljanju lastnih podatkov.

V luči trenutnega vala mraza, ki je zajel Nemčijo, je bavarsko jezero Funtensee ponovno pritegnilo pozornost kot t. i. nemška luknja mraza. To gorsko jezero, ki leži v osrčju narodnega parka Berchtesgaden, je znano po ekstremno nizkih temperaturah, ki so znatno nižje od tistih v okolici. Nenavadni vremenski pojavi na tej lokaciji so posledica specifične kotlaste oblike terena, ki ob jasnih nočeh brez vetra povzroči ujetost hladnega zraka v globeli, kar ustvari ekstremne mikroklimatske pogoje. Temperature ob Funtenseeju so se v preteklosti že spustile do rekordnih -45,9 stopinje Celzija, kar je najnižja izmerjena vrednost v Nemčiji. Čeprav so trenutne razmere v državi ostre, mraz v tej bavarski gorski kotanji ostaja razred zase in predstavlja svojevrstno naravno uganko za meteorologe. Območje je zaradi teh posebnosti postalo ključna točka za preučevanje temperaturnih inverzij in ekstremnih vremenskih vzorcev v srednji Evropi.

Nemške deželne oblasti v Severnem Porenju - Vestfaliji so napovedale uvedbo novega digitalnega sistema za prenos maturitetnih nalog, ki bo v celoti zaživel leta 2026. Odločitev sledi hudi tehnični napaki iz leta 2023, ko so zaradi težav pri prenosu podatkov morali odpovedati izpite iz naravoslovnih predmetov za več tisoč dijakov. Novi sistem bodo sprva preizkusili na omejenem številu gimnazij, da bi zagotovili njegovo stabilnost pred splošno uveljavitvijo. Cilj posodobitve je izboljšanje varnosti in zanesljivosti distribucije izpitnega gradiva. Projekt se osredotoča na odpravo ranljivosti v trenutni informacijski infrastrukturi, ki so v preteklosti povzročile logistični kaos. Čeprav bo večina šol letos še uporabljala obstoječe protokole, bo testna faza na izbranih ustanovah služila kot podlaga za končno prilagoditev programske opreme. Oblasti poudarjajo, da je zanesljivost sistema ključna za ohranjanje zaupanja v izobraževalni proces in preprečevanje stresa pri maturantih.

Bavarska krščansko-socialna unija (CSU) je predstavila ambiciozen načrt, po katerem bi Nemčija postala vodilna sila na področju biotehnološke proizvodnje v vesolju. Predlog predvideva uporabo tridimenzionalnih tiskalnikov za izdelavo človeških organov v breztežnostnem stanju, kar bi lahko pomenilo prelomnico v medicini. Po mnenju stranke gre za začetek nove industrijske revolucije, ki bi izkoristila specifične pogoje v orbiti za razvoj kompleksnih tkiv, ki jih na Zemlji zaradi gravitacije ni mogoče ustvariti. Projekt se osredotoča na inovativne raziskave, ki bi omogočile tiskanje organov za presaditev, s čimer bi lahko v prihodnosti rešili pomanjkanje darovanih organov. Vodstvo stranke poudarja, da mora Nemčija okrepiti svojo vlogo v vesoljskem sektorju in investirati v tehnologije, ki združujejo raziskovanje vesolja z medicinsko znanostjo. Čeprav se zamisel sliši kot znanstvena fantastika, CSU poudarja, da so tehnološki temelji za takšne postopke že v razvoju.

V narodnem parku Amboseli na jugu Kenije je v starosti približno 54 let poginil slonji samec Craig, ki je veljal za enega najbolj prepoznavnih slonov v Afriki. Po navedbah kenijske službe za divje živali (Kenya Wildlife Service) je žival poginila naravne smrti, kar pripisujejo visoki starosti in dolgemu življenju v divjini. Craig je bil svetovno znan predvsem zaradi svojih izjemno dolgih in masivnih oklov, ki so segali skoraj do tal, kar ga je uvrščalo v redko skupino tako imenovanih 'super-tuskers'. Smrt te ikonične živali predstavlja konec določenega obdobja za kenijski turizem in naravovarstvenike, saj je Craig dolga leta veljal za simbol zaščite ogroženih živalskih vrst. Njegova prisotnost v narodnem parku Amboseli je privabljala številne fotografe in ljubitelje narave z vsega sveta. Strokovnjaki poudarjajo, da je dejstvo, da je slon s tako dragocenimi okli dočakal visoko starost v naravi, velik uspeh za lokalne naravovarstvene programe in boj proti nezakonitemu lovu.

V nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija so v letu 2025 zabeležili izjemno nizko število udarov strel, kar močno odstopa od dolgoletnih povprečij. Po podatkih meteorologov so našteli več kot 8.000 udarov manj kot v preteklem letu, kar strokovnjaki pripisujejo predvsem specifičnim vremenskim razmeram. Glavna vzroka za upad nevihtne aktivnosti sta bila dolgotrajna sušna obdobja in razmeroma nizke temperature, ki so preprečevale nastanek močnejših nevihtnih celic. Meteorologi ob tem spominjajo na rekordno leto 2006, ko je bila nevihtna aktivnost na vrhuncu, trenutni upad pa analizirajo kot posledico stabilnejših zračnih mas nad tem delom Nemčije. Čeprav manjše število strel pomeni manj neposredne nevarnosti za prebivalstvo in infrastrukturo, pa suhi meseci prinašajo druge izzive za kmetijstvo in okolje. Analiza podatkov še poteka, vendar prvi izsledki potrjujejo, da so bili vremenski vzorci v letu 2025 v tem delu Evrope precej netipični.

V univerzitetni knjižnici Johanna Christiana Senckenberga v Frankfurtu so zaključili prevzem celotne zasebne zapuščine enega najvplivnejših sodobnih filozofov, Jürgna Habermasa. Gradivo vključuje obsežno zbirko neobjavljenih besedil, zasebno korespondenco in filozofov osebni računalnik. Gre za ključno gradivo za razumevanje razvoja kritične teorije in frankfurtske šole, ki bo raziskovalcem na voljo po letu 2026. Zbirka omogoča vpogled v delovni proces misleca, ki je zaznamoval povojno evropsko intelektualno zgodovino. Arhivisti bodo v prihodnjih dveh letih gradivo katalogizirali in digitalizirali, s čimer bodo zagotovili dolgoročno ohranitev Habermasove dediščine. Frankfurt s tem dodatno utrjuje svoj položaj osrednjega vozlišča za raziskovanje sodobne nemške filozofije in sociologije.

Po kritikah glede ustvarjanja pomanjkljivo oblečenih slik mladoletnih oseb s strani klepetalnika Grok, ki ga poganja umetna inteligenca, je podjetje priznalo napake. Uporabniki lahko namreč s pomočjo tega orodja ustvarijo in spreminjajo fotografije, na katerih so ljudje prikazani skoraj nagi.

Finske oblasti so v povezavi s poškodovanjem podvodnega telekomunikacijskega kabla v Finskem zalivu pridržale dve osebi. Osumljenca sta bila člana posadke tovorne ladje, ki so jo preiskovalci povezali s pretrganjem infrastrukture med Helsinki in estonskim Tallinnom. Poškodba je bila odkrita v sredo zjutraj v estonski izključni ekonomski coni, kar je povzročilo motnje v komunikacijskih storitvah med državama. Policija v Helsinkih je potrdila, da preiskava incidenta še poteka, vendar so prve ugotovitve zadoščale za odvzem prostosti dvema članoma posadke. Incident se je zgodil na strateško pomembnem območju, kjer so bili v preteklosti že zabeleženi podobni primeri poškodb podmorske infrastrukture. Finski preiskovalni organi so v sodelovanju z estonskimi kolegi že v sredo zasegli plovilo, ki je plulo iz smeri Rusije, ter preverili vse okoliščine domnevne sabotaže.

Avstrijski in nemški raziskovalci so v nedavni študiji razkrili zapleten biološki odnos med drevesi, podlubniki in glivami, ki bi lahko vodil do novih metod naravnega zatiranja škodljivcev. Ugotovili so, da drevesa v boju proti škodljivim glivam proizvajajo obrambne snovi, ki pa jih lubadarji paradoksalno zaužijejo in izkoristijo za lastno zaščito. Ta mehanizem škodljivcem omogoča večjo odpornost in otežuje tradicionalne metode varstva gozdov. Kljub temu odkritju študija poudarja potencial uporabe specifičnih gliv kot naravnega sovražnika lubadarja. Znanstveniki razvijajo pristope, s katerimi bi glive uporabili za neposreden napad na populacije lubadarjev, ne da bi pri tem škodovali ekosistemu. Gre za pomemben korak k trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi, saj bi zmanjšanje populacije podlubnikov z naravnimi sredstvi lahko nadomestilo uporabo kemičnih preparatov in hkrati upoštevalo naravne obrambne cikle dreves.

Nemška zdravstvena zavarovalnica Barmer je objavila izsledke analize, ki preučuje stopnjo precepljenosti proti pasovcu (herpes zoster). Raziskava je podrobno razčlenila demografske skupine, ki se odločajo za zaščito pred to nalezljivo boleznijo, hkrati pa je identificirala tiste dele populacije, kjer je odziv na cepljenje še vedno nizek. Strokovnjaki ob tem poudarjajo pomen preventive, saj pasovec povzroča hude bolečine in dolgotrajne zdravstvene zaplete, zlasti pri starejših odraslih in osebah z oslabljenim imunskim sistemom. Podatki zavarovalnice so poleg same stopnje precepljenosti razkrili tudi druge nenavadne vzorce in odstopanja v vedenju zavarovancev. Analiza služi kot podlaga za boljše razumevanje ovir pri odločanju za cepljenje in za oblikovanje prihodnjih javnozdravstvenih strategij. Čeprav je cepljenje učinkovito pri preprečevanju nevralgij, se številni posamezniki zanj še vedno ne odločijo pravočasno, kar povečuje obremenitev zdravstvenega sistema zaradi zdravljenja posledic okužb.