Nemška televizijska hiša ZDF je po dvoletnem premoru nadaljevala s snemanjem filmskih priredb priljubljenih kriminalk pisateljice Nele Neuhaus. Najnovejša ekranizacija z naslovom »V večnem prijateljstvu« (In ewiger Freundschaft) je postavljena v okolje knjižnega založništva, kar avtorici omogoča kritičen pogled na trenutne razmere v industriji. V intervjuju ob izidu filma je pisateljica izpostavila naraščajočo grožnjo, ki jo za literarno ustvarjanje predstavlja umetna inteligenca, ter poudarila nujnost zaščite avtorskega dela pred avtomatizirano generirano vsebino. Neuhausova, ki je znana po seriji kriminalk iz regije Taunus, je razkrila, da so nekateri liki v novi zgodbi neposredno navdihnjeni z osebami iz njenega zasebnega in poklicnega življenja. Avtorica zagovarja stališče, da morajo pisatelji in založniki umetni inteligenci otežiti pogoje za prevzem kreativnih procesov, saj bi to lahko dolgoročno razvrednotilo umetniško izražanje. Film, ki temelji na njeni uspešnici, raziskuje zapletena razmerja in skrivnosti znotraj založniškega sveta, hkrati pa služi kot platforma za razpravo o prihodnosti pisanja v digitalni dobi.

V letu 2025 je v Nemčiji prišlo do občutnega porasta števila darovalcev tkiv, kar je omogočilo presaditev več kot 9.600 ljudem. Pacienti so prejeli ključna tkiva, kot so očesne roženice in srčne zaklopke, kar predstavlja nov mejnik v nemški medicini. Kljub rekordnim številkam klinike poročajo, da povpraševanje še vedno presega ponudbo, zaradi česar se zdravstveni sistem še naprej spopada s pomanjkanjem razpoložljivih transplantatov. Strokovnjaki poudarjajo, da je povečanje števila darovalcev ključno za izboljšanje kakovosti življenja bolnikov s kroničnimi okvarami organov in tkiv. Poročilo nemških klinik izpostavlja, da so bile prav srčne zaklopke med najpogosteje presajenimi strukturami, kar neposredno vpliva na preživetje srčnih bolnikov. Kljub pozitivnemu trendu zdravstvene ustanove pozivajo k nadaljnjemu ozaveščanju javnosti o pomenu darovanja po smrti.

V zgodovini podeljevanja Nobelovih nagrad je prišlo do prelomnega dogodka, saj je vodenje ene ključnih institucij prvič prevzela ženska. Ellen Moons je z začetkom leta stopila na položaj stalne sekretarke Kraljeve švedske akademije znanosti, ki je odgovorna za izbiro in razglasitev prejemnikov nagrad za fiziko, kemijo in ekonomijo. S tem bo Moonsova prva ženska v zgodovini, ki bo svetu uradno razglasila imena nagrajencev v teh kategorijah. Akademija, ki ima osrednjo vlogo pri določanju znanstvene odličnosti, s to imenovanostjo zaključuje dolgo obdobje izključno moškega vodstva na tem položaju. Moonsova bo nadomestila prejšnjega sekretarja in prevzela odgovornost za usklajevanje procesov izbire med nominiranci iz celega sveta. Ta sprememba v vodstvu odraža širše prizadevanje znanstvenih institucij za večjo vključenost in modernizacijo struktur znotraj tradicionalnih akademskih krogov v Stockholmu.

Nemški zvezni minister za digitalizacijo Volker Wissing je javno razkril svoje navade glede uporabe digitalnih naprav in poudaril pomen zavestnih premorov od tehnologije. Wissing je pojasnil, da se zjutraj načrtno izogiba uporabi pametnega telefona, s čimer želi ohraniti osredotočenost in preprečiti takojšnjo preobremenitev z informacijami ob začetku dneva. Po njegovih besedah je takšna oblika samoodpovedi ključna za ohranjanje mentalne higiene v dobi nenehne povezljivosti. Minister je v razpravi o digitalni detoksikaciji izpostavil, da so v določenih primerih digitalni postopki in načrtni odmiki od zaslonov izjemno koristni za posameznikovo dobro počutje. Čeprav vodi resor, ki spodbuja digitalizacijo vseh sfer družbe, Wissing zagovarja uravnotežen pristop, kjer tehnologija ostaja orodje in ne postane motilec zasebnega življenja. Njegova osebna odločitev za jutranje omejevanje uporabe telefona služi kot zgled za odgovornejšo rabo digitalnih storitev v sodobnem delovnem okolju.

Leta 2026 bo Evropo prečkal eden najpomembnejših astronomskih dogodkov desetletja, saj bo avgusta prišlo do popolnega sončevega mrka. Pojav bo najbolje viden v določenih regijah Španije, kjer so številni ljubitelji astronomije že vnaprej rezervirali namestitve za opazovanje tega redkega naravnega spektakla. Čeprav bo popolna zatemnitev zajela le ozek pas celine, bo dogodek pritegnil množice turistov in znanstvenikov iz vsega sveta. Astronomski koledarji za leto 2026 poudarjajo, da bo to prva popolna sončeva mrknitev nad celinsko Evropo po letu 1999. Poleg Španije bodo delno zatemnitev opazili tudi prebivalci sosednjih držav, vendar bo le v pasu popolnosti mogoče doživeti popolno prekritje sončeve plošče z Luno. Turistični sektor v Španiji se že pripravlja na povečan obisk, saj astronomski pojavi te razsežnosti prinašajo znaten gospodarski priliv v lokalnih okoljih vzdolž poti mrka.

Nemški strokovnjaki za informacijsko varnost so pri analizi pametnih ur norveškega podjetja Xplora, ki se na trgu oglašujejo kot varna alternativa mobilnim telefonom za otroke, odkrili kritično varnostno vrzel. Raziskovalci so ugotovili obstoj tveganja, ki bi ga napadalci lahko izkoristili za nepooblaščen dostop do naprave. Gre za sistemsko luknjo v programski opremi, ki kljub obljubam proizvajalca o visoki stopnji zaščite zasebnosti omogoča zunanjo manipulacijo. Podjetje Xplora svoje izdelke namenja predvsem mlajšim uporabnikom, pri čemer poudarja nadzor staršev in omejevanje nevarnejših funkcij pametnih telefonov. Odkrita pomanjkljivost pod vprašaj postavlja varnostno integriteto teh naprav, saj bi morebitni napadalci preko omenjenega prehoda lahko pridobili dostop do podatkov ali funkcij ure. Raziskovalci so o svojih ugotovitvah že obvestili javnost, da bi opozorili na morebitne nevarnosti uporabe teh naprav brez ustreznih programskih posodobitev.

Netflix in Amazon Prime Video sta 31. decembra 2025 objavila lestvice Top 10 najbolj priljubljenih serij in filmov v Nemčiji. Te lestvice služijo kot pomoč uporabnikom pri izbiri vsebin za filmske večere.

Strokovnjaki so v luči podnebnih sprememb in naraščajočih ravni svetovnih morij sprožili razpravo o dolgoročni vzdržnosti obalnih obrambnih sistemov v severni Nemčiji. Čeprav nasipi že stoletja varujejo nemško obalo, se pojavljajo pozivi k razpravi o alternativnih rešitvah, vključno z možnostjo nadzorovanega umika z obalnih območij. Naraščajoča gladina morja ne ogroža le človeških naselij, temveč povzroča tudi zaskrbljenost glede prihodnosti Vadenskega morja, ki je pod zaščito Unesca. Zaradi pospešenega taljenja ledenikov in toplotnega raztezanja oceanov obstoječi infrastrukturni ukrepi morda ne bodo več zadoščali za zaščito pred poplavami. Razpravlja se o strategijah, ki bi namesto zgolj poviševanja nasipov vključevale naravne rešitve in prilagajanje rabe zemljišč. Vprašanje ostaja, kako učinkovito zaščititi ekosisteme in hkrati zagotoviti varnost prebivalstva na ogroženih območjih.

Astronomsko dogajanje na silvestrski večer je opazovalcem ponudilo bogat naravni spektakel, ki je dopolnil tradicionalna praznovanja ob koncu leta. Na nebu so bili poleg ognjemetov vidni nekateri najlepši zimski astronomski pojavi, vključno z zimskim šesterokotnikom, ki ga sestavljajo najsvetlejše zvezde šestih različnih ozvezdij. Posebno pozornost je pritegnilo ozvezdje Orion, ki je bilo v jasnih razmerah izjemno izrazito in prepoznavno. Poleg zvezdnih formacij so lahko ljubitelji vesolja opazovali tudi Luno in planet Jupiter, ki sta bila vidna s prostim očesom. Na območjih z manj svetlobnega onesnaženja je bilo mogoče videti tudi šumeči pas Rimske ceste. Dogodek je bil zaradi jasnega zimskega vremena dostopen širokemu krogu ljudi, astronomi pa so ob prazničnem prehodu v novo leto poudarili pomen opazovanja naravnih nebesnih pojavov kot alternative umetni razsvetljavi.

Nemška vremenoslovna služba (DWD) je v svoji letni bilanci za leto 2025 ugotovila, da je bilo leto zaznamovano z nadpovprečnimi temperaturami, pomanjkanjem padavin in nadpovprečnim številom sončnih ur. Povprečna temperatura je bila za skoraj dve stopinji Celzija višja od referenčnega obdobja, kar potrjuje trend segrevanja ozračja v srednji Evropi. Leto so zaznamovali ekstremni vremenski pojavi, zlasti v vzhodni Nemčiji, kjer so zabeležili zgodovinsko spomladansko sušo. Poleg sušnih obdobij so Nemčijo v začetku julija prizadeli valovi ekstremne vročine, ki so skoraj dosegli prejšnje rekorde. Poročilo DWD poudarja, da je bilo leto 2025 eno izmed najbolj sončnih let v zgodovini meritev, vendar je dolgotrajno pomanjkanje dežja povzročilo precejšnje težave v kmetijstvu in pri upravljanju z vodnimi viri. Takšni podatki krepijo zaskrbljenost glede dolgoročnih podnebnih sprememb in njihovega vpliva na evropsko celino.

Nemška vremenska služba (DWD) je v svojem letnem poročilu za leto 2025 ugotovila, da je bilo preteklo leto eno izmed desetih najtoplejših in petih najbolj sončnih let od začetka meritev. Kljub izjemno visokim temperaturam rekordne vrednosti niso bile presežene, so pa meteorologi opozorili na izrazito pomanjkanje padavin, kar je povzročilo sušne razmere v več delih države. Nadpovprečno število sončnih ur in vztrajno toplo vreme sta zaznamovala večino letnih časov, kar potrjuje trend segrevanja ozračja v srednji Evropi. Poročilo DWD izpostavlja, da so bile povprečne temperature znatno nad dolgoletnim povprečjem, kar se sklada s podnebnimi spremembami, ki jih opažajo v zadnjih desetletjih. Pomanjkanje dežja je povzročilo skrbi predvsem v kmetijstvu in gozdarstvu, saj so bila tla na določenih območjih kritično izsušena. Strokovnjaki poudarjajo, da so takšni vremenski vzorci postali stalnica, kar zahteva prilagoditve v upravljanju z vodnimi viri. Čeprav nov absolutni temperaturni rekord ni bil dosežen, splošna bilanca leta 2025 utrjuje položaj preteklega leta med najbolj ekstremnimi v zgodovini nemških meteoroloških opazovanj.

Ljubitelji astronomije so na silvestrski večer poleg tradicionalnih ognjemetov lahko opazovali bogato astronomsko dogajanje na nebu. Osrednjo vlogo je imelo ozvezdje Orion, ki je bilo v jasnih zimskih nočeh še posebej izrazito, spremljala pa sta ga svetel planet Jupiter ter rastoči Mesec. Na območjih z manj svetlobnega onesnaženja je bil viden tudi svetleč pas Rimske ceste. Poseben vizualni poudarek na nebu je predstavljal tako imenovani zimski šesterokotnik, ki ga sestavljajo najsvetlejše zvezde različnih ozvezdij. Astronomski pojavi so bili najbolje vidni v temnejših regijah, kjer so vremenske razmere dopuščale neovirano opazovanje nočnega neba. Dogodek je privabil številne navdušence, saj so bili planeti in ozvezdja v tem obdobju v ugodnem položaju za opazovanje s prostim očesom.

Danska pošta je zaključila postopek odstranjevanja javnih poštnih nabiralnikov po vsej državi, kar označuje konec pomembnega obdobja v danski komunikacijski zgodovini. Odločitev je neposredna posledica obsežne digitalizacije družbe, saj se je število fizično poslanih pisem v zadnjih dveh desetletjih drastično zmanjšalo. Država, ki že leta velja za evropsko pionirko na področju digitalnih storitev, je ugotovila, da vzdrževanje mreže nabiralnikov zaradi minimalne uporabe ni več ekonomsko upravičeno. Preostali uporabniki poštnih storitev bodo morali odslej svojo pošto oddajati neposredno v poštnih poslovalnicah ali na določenih prevzemnih mestih. Ta poteza je sprožila razprave tudi v sosednjih državah, zlasti v Nemčiji, kjer se sprašujejo, ali bi podoben scenarij v bližnji prihodnosti lahko doletel tudi njihovo poštno omrežje. Kljub nekaterim kritikam glede dostopnosti za starejše prebivalce, danske oblasti poudarjajo, da so digitalne rešitve postale primarni način komunikacije tako v zasebnem kot v javnem sektorju.

Najnovejše znanstveno poročilo za leto 2025 razkriva, da so podnebne spremembe močno povečale pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov po vsem svetu. Raziskovalci so v tem letu zabeležili več kot 150 ekstremnih dogodkov, vključno z uničujočimi vročinskimi valovi, dolgotrajnimi sušnimi obdobji in obsežnimi poplavami, ki so prizadele več deset regij na različnih celinah. Študija poudarja neposredno korelacijo med segrevanjem ozračja in večjo silovitostjo teh naravnih nesreč. Analiza kaže, da globalno segrevanje ni le dejavnik tveganja, temveč je v številnih primerih neposredno spodbudilo ali okrepilo vremenske ujme, ki bi bile v predindustrijski dobi malo verjetne. Poročilo služi kot resno opozorilo mednarodni skupnosti o nujnosti ukrepanja, saj so posledice podnebnih sprememb v letu 2025 postale še bolj izrazite in uničujoče za infrastrukturo ter kmetijstvo v prizadetih regijah.

Spletna peticija, ki poziva k prepovedi pirotehnike ob novem letu in je zbrala že več kot 850.000 podpisov, je bila tarča več hekerskih napadov na portal za sodelovanje.

Izrael načrtuje naslednjo fazo razvoja laserskega obrambnega sistema Iron Beam, ki bo nameščen tudi na letala. S tem bi dopolnili obstoječo mrežo zračne obrambe in omogočili uničevanje groženj nad oblačnim slojem in na večjih razdaljah.

Vprašanje, ali smo sami v vesolju, ni le domena znanstvenikov. Že desetletja se pojavljajo poročila o neznanih letečih predmetih, kar odpira vprašanja o njihovi resničnosti in izvoru. Mnogi po svetu so zainteresirani za prijavo nepojasnjenih nebesnih pojavov.

Malezija bo po Avstraliji uvedla regulacijo družbenih medijev za osebe, mlajše od 16 let, z namenom zaščite mladih na spletu. Program, ki vključuje nova pravila in starostne omejitve, bo v testni fazi stekel januarja 2026.

V Avstraliji je prepovedana uporaba TikToka in Instagrama za mlajše od 16 let. Platforme so se odzvale z množičnimi blokadami, vendar mladi to obidejo s preprostimi triki, kot so lažne brade. To je avstralski digitalni eksperiment.

Mednarodna prizadevanja za ponovno osvojitev Lune se stopnjujejo, saj različne vesoljske agencije tekmujejo, da bi prve spet poslale človeško posadko na Luno. Poleg tega se nadaljuje iskanje primerne lokacije za izgradnjo prihodnjih lunarnih postaj.