V avstrijskem smučarskem središču na Tirolskem se je v preteklih dneh zgodila tragična nesreča, v kateri je izgubil življenje 22-letni smučar iz nemškega mesta Gelsenkirchen. Po navedbah lokalne policije je mladi smučar padel na zahtevni črni progi, kjer je teren izjemno strm in nevaren. Kljub hitremu posredovanju reševalnih ekip in nudenju prve pomoči so bile poškodbe za mladeniča usodne, zato je umrl neposredno na kraju nesreče. Policijska preiskava dogodka še vedno poteka, vendar prvi izsledki kažejo, da je smučar izgubil nadzor nad smučmi v strmem delu terena, kar je privedlo do usodnega padca. Incident ponovno odpira vprašanja o varnosti na visokogorskih smučiščih in zahtevnosti prog v alpskih središčih, ki v zimski sezoni privabljajo tisoče obiskovalcev iz vse Evrope. Tirolska policija ob tem opozarja na previdnost in prilagajanje hitrosti smučarskemu znanju ter razmeram na snegu.

Venezuelski migranti v številnih državah, vključno s Čilom, Argentino, Kolumbijo in Združenimi državami Amerike, so z navdušenjem sprejeli novico o ameriški vojaški operaciji in zajetju dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Po skoraj trinajstih letih njegove vladavine, ki so jo zaznamovali gospodarski zlom, politična represija in eksodus skoraj osmih milijonov ljudi, se v izgnanstvu vrstijo praznovanja. V središču Santiaga de Chile se je zbrala množica ljudi v nacionalnih barvah, ki so izražali upanje na hitro vrnitev v domovino, potem ko je Madura na čelu države začasno nadomestila njegova dosedanja podpredsednica. Zajetje Madura s strani ameriških sil predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom. Dogajanje je sprožilo olajšanje predvsem med begunci v državah, kot je Čile, kjer so se v zadnjem času soočali z napovedmi o množičnih deportacijah pod novoizvoljenim desničarskim predsednikom Joséjem Antoniom Kastom. Mnogi izseljenci, ki so leta živeli v negotovosti, zdaj pričakujejo stabilizacijo razmer, ki bi jim omogočila varno vrnitev domov in ponovno združitev družin.

V napadu na tržnico v vasi Kasuwan-Daji v zvezni državi Niger v osrednji Nigeriji je bilo ubitih več kot 30 ljudi, več deset pa jih je bilo ugrabljenih. Policija je potrdila, da so napad izvedli osumljeni teroristi.

Nicolás Maduro je na sodišču v New Yorku zanikal obtožbe o trgovini s kokainom in izjavil, da je še vedno predsednik Venezuele. Na sojenju je bil pripeljan s helikopterjem in oklepnimi vozili, kar je pritegnilo veliko pozornosti. EU je dogajanje označila kot priložnost za Venezuelo, medtem ko je Macron kritiziral ameriško metodo. Trump je zagrozil novi voditeljici Venezuele, Kitajska pa je zahtevala Madurovo izpustitev. Kolumbijski predsednik je izdal nove ukaze vojakom. ZDA zanikajo, da so v vojni z Venezuelo. Spiegel je objavil oceno o mednarodnem pravu v povezavi z dogajanjem.

Nemški organi pregona so v Srednji Frankoniji na Bavarskem uspešno pridržali osumljenca, ki naj bi v kratkem časovnem razmiku izvedel ropa dveh bencinskih servisov. Policijska operacija se je začela nemudoma po prvem poročilu o kaznivem dejanju, sledila pa je hitra aretacija moškega, ki ustreza opisu storilca. Preiskovalci trenutno intenzivno preverjajo neposredno povezavo med obema dogodkoma, saj način izvedbe in časovni okvir nakazujeta na istega storilca. Policija podrobnosti o identiteti osumljenca ali količini odtujenih sredstev zaradi poteka preiskave še ni razkrila. Prav tako še ni podatkov o morebitnih poškodovanih med uslužbenci servisov ali mimoidočimi. Oblasti so potrdile, da nevarnosti za širšo javnost ni več, lokalne enote pa nadaljujejo z zbiranjem dokazov na obeh lokacijah dogodkov.

Berlinska notranja senatorka Iris Spranger je potrdila, da je domnevno priznanje odgovornosti za namerni izpad električne energije v Berlinu po prvih ocenah preiskovalnih organov verodostojno. Preiskava se je osredotočila na skupino, ki trdi, da je izvedla napad na oskrbo z električno energijo v nemški prestolnici, kar je povzročilo obsežne motnje v vsakdanjem življenju prebivalcev. Senatorka je dejanje ostro obsodila in poudarila, da gre za resen napad na kritično infrastrukturo mesta. Preiskovalci zdaj preučujejo ozadje skupine in morebitne politične motive za to dejanje, medtem ko mestne oblasti krepijo varnostne ukrepe okoli ključnih energetskih vozlišč. Incident je sprožil razpravo o ranljivosti sodobnih urbanih središč pred tovrstnimi sabotažami, ki lahko ohromijo delovanje javnih služb in gospodarstva.

Požig na posestvu brandenburškega pooblaščenca za boj proti antisemitizmu Büttnerja v Templinu je sprožil preiskavo državne varnosti. Oblasti domnevajo, da je šlo za načrtovan napad, ki je vzbudil ogorčenje v Brandenburgu.

Število smrtnih žrtev v tedenskih nemirih v Iranu se je povečalo na najmanj 16, poroča več skupin za človekove pravice. Protesti zaradi naraščajoče inflacije so se razširili po vsej državi in povzročili nasilne spopade. To so največji protesti v zadnjih treh letih, ki prihajajo v času, ko je gospodarstvo v razsulu in se stopnjuje mednarodni pritisk.

Združeno kraljestvo se je pridružilo mednarodnim odzivom na ameriško operacijo v Venezueli, kjer je laburistična stranka zavrnila neposredno podporo Donaldu Trumpu, kar je sprožilo kritike, da popuščajo komunistom. Danska je pozvala ZDA, naj prenehajo »ogrožati« Grenlandijo. Republikanski strateg je opozoril na zgodovinsko ironijo Trumpove poteze v Venezueli. Vojaška akcija v Venezueli je postala tudi tema v republikanskih primarnih volitvah v Kentuckyju. V ZDA so se pojavili očitki, da je bil Trumpov motiv za posredovanje v Venezueli morda osebne narave.

Po ameriškem napadu na Venezuelo in aretaciji Nicolása Madura je Delcy Rodríguez prisegla kot začasna predsednica države. Izrazila je pripravljenost za sodelovanje z ZDA, kar je prvo spravljivo dejanje venezuelske vlade po ameriški intervenciji. Države Zahodnega Balkana so se na ameriški napad odzvale različno, Varnostni svet Združenih narodov pa bo obravnaval situacijo. Ruski predsednik Vladimir Putin se zaenkrat ni odzval na aretacijo Madura.

Nicolása Maduro so po aretaciji prepeljali v New York. Pred tem naj bi zavrnil ponudbo ZDA za izgnanstvo v Turčijo. Po poročanju New York Timesa je operacija ameriških sil v Venezueli zahtevala najmanj 40 žrtev, med njimi naj bi bili civilisti in vojaki. Strokovnjaki opozarjajo, da je napad kršitev mednarodnega prava.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v soboto, 3. januarja 2026, zajeta v obsežni vojaški operaciji ameriških posebnih enot Delta Force v Caracasu. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki so jo spremljali siloviti zračni napadi na ključne cilje v venezuelski prestolnici, označil za "briljanten uspeh". Po navedbah ameriških uradnikov so pripadniki elitnih enot Madura in njegovo soprogo odpeljali neposredno iz njune spalnice, ju s helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima, od tam pa v New York. Ameriško pravosodno ministrstvo je proti Maduru in Floresovi že vložilo novo obtožnico, ki ju bremeni narkoterorizma, uvoza kokaina v Združene države Amerike ter nezakonitega posedovanja orožja. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo vzpostavljen varen in pravičen prehod oblasti. Ob tem je poudaril, da bodo ameriška naftna podjetja pomagala obnoviti uničeno infrastrukturo in izkoristiti bogate zaloge nafte. Medtem ko del venezuelske opozicije in izseljencev slavi padec režima, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi izrazili globoko zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaškem posredovanju v Venezueli napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele nadzor nad državo. Po zajetju predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores je Trump na tiskovni konferenci na Floridi pojasnil, da bodo ZDA upravljale državo, dokler ne bo mogoč miren prehod k novemu vodstvu. Washington namerava ustanoviti posebno skupino uradnikov, ki bodo nadzorovali venezuelsko upravo in preprečili vrnitev prejšnjega političnega sistema. Mednarodna javnost se na napovedi odziva s precejšnjo mero skepticizma, saj mnogi analitiki ocenjujejo, da so pravi cilji Washingtona gospodarski interesi oziroma dostop do obsežnih venezuelskih naftnih zalog. Kritike prihajajo tudi iz Nemčije, kjer je kancler Friedrich Merz stopil v bran ameriškim dejanjem in Madura obtožil uničenja države. Kritiki v Evropi Merzu očitajo pomanjkanje avtonomije in morebitno sokrivdo pri kršenju mednarodnega prava, medtem ko se v latinskoameriški regiji krepijo strahovi, da bi Venezuela lahko postala trajno ameriško ozemlje.

Ameriška vojska je v soboto popoldne v prestolnici Caracas izvedla obsežno vojaško operacijo, med katero so zajeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Po poročanju tujih medijev so Madura nemudoma prepeljali v Združene države Amerike, kjer je pristal v oporišču letalske nacionalne garde Stewart severno od New Yorka. Viri navajajo, da bo pridržan v enem izmed strogo varovanih zaporov v New Yorku, postopek pred ameriškim sodiščem pa naj bi se po napovedih televizijske mreže CNN začel že v ponedeljek. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških prizadevanj za odstranitev Madura z oblasti. Medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje z obtožbami o terorizmu in zagotavljanjem dostopa do naftnih virov, podporniki venezuelskega voditelja dejanje označujejo za državni terorizem in nezakonito ugrabitev tuje državne vodje. Razmere v regiji ostajajo izredno napete, saj je mednarodna skupnost glede legitimnosti ameriškega posega močno razdeljena.

Na Bavarskem se je odvil nenavaden incident, ko je družina ostala ujeta v svoji hotelski sobi, ker jim je lastni pes z agresivnim vedenjem preprečil izhod. Žival je z rjovenjem, lajanjem in kazanjem zob blokirala vrata sobe, zaradi česar se lastniki niso upali podati mimo nje. Družina je bila v brezizhodnem položaju prisiljena poklicati na pomoč policijo. Policisti so ob prihodu na kraj dogodka ugotovili, da je pes kazal izrazite znake agresije, kar je onemogočalo varno posredovanje brez strokovne pomoči. Razlog za nenadno spremembo v vedenju živali sprva ni bil znan, vendar so organi pregona v sodelovanju s strokovnjaki za živali uspeli situacijo varno razrešiti. Dogodek se je končal brez poškodb, policija pa je poudarila pomen odgovornega lastništva in poznavanja vedenjskih vzorcev hišnih ljubljenčkov v neznanih okoljih, kot so hoteli.

Nemčijo je v preteklih dneh zajelo obdobje izjemno nizkih temperatur in trajne zmrzali, ki se bo po napovedih meteorologov nadaljevalo tudi v prihodnje. Ledene temperature v kombinaciji s snežnimi plohami na severu države so ustvarile ugodne razmere za zimske športe, zlasti za smučanje in sankanje, vendar hkrati povzročajo težave v prometu in vsakdanjem življenju zaradi vztrajnega mraza. Strokovnjaki napovedujejo, da se bo obdobje pod lediščem zavleklo še za nekaj dni, pri čemer se bodo snežne padavine osredotočale predvsem na severne predele države. Trenutno še ni natančnih podatkov o koncu tega hladnega vala, ki je ohladil večji del srednje Evrope. Nemške službe so zaradi razmer v pripravljenosti, prebivalce pa pozivajo k previdnosti pri ogrevanju in gibanju na prostem. Kljub mrazu so turistična središča zabeležila povečan obisk ljubiteljev zimskih aktivnosti.

Švicarska smučarka Camille Rast je zmagala na slalomu za svetovni pokal v Kranjski Gori, s čimer je prekinila izjemen niz zmag Američanke Mikaele Shiffrin. Rastova, ki v zadnjem obdobju kaže odlično formo, je na podkorenski strmini ugnala vso konkurenco in dosegla svojo prvo zmago v svetovnem pokalu. Na stopničkah sta se ji pridružili še Švedinja Anna Swenn Larsson na drugem mestu in Hrvatica Zrinka Ljutić na tretjem. Nemška reprezentanca je prav tako zabeležila soliden uspeh, saj se je Emma Aicher uvrstila med deset najboljših, kar je njen najboljši rezultat v sezoni. Tekma v Kranjski Gori je minila v zahtevnih razmerah, ki so od tekmovalk zahtevale maksimalno zbranost. Shiffrinova, ki je veljala za glavno favoritinjo, tokrat ni uspela stopiti na najvišjo stopnico, kar odpira boj za slalomski globus v nadaljevanju sezone.

V zgodnjih jutranjih urah je v osnovni šoli v nemškem mestu Haan izbruhnil silovit požar, ki je uničil dele upravnega poslopja. Gasilci so se z ognjem spopadali več ur, da bi preprečili širjenje plamenov na preostale dele šolskega kompleksa. Kljub hitremu posredovanju so nekateri prostori popolnoma uničeni, šola pa do nadaljnjega ostaja zaprta za izvajanje pouka. Policija je takoj po dogodku sprožila preiskavo in na podlagi prvih ugotovitev sumi, da je bil požar podtaknjen. Preiskovalci na kraju dogodka zbirajo dokaze o morebitnem namernem požigu, vendar podrobnejših informacij o osumljencih javnosti še niso razkrili. Incident je povzročil precejšnjo vznemirjenost med lokalnim prebivalstvom, šolske oblasti pa že iščejo nadomestne prostore za izvajanje izobraževalnega procesa.

V Nemčiji se je ob začetku leta opazno zmanjšalo število prošenj za azil, in sicer za 51 odstotkov. Hkrati se je povečalo število deportacij. Vlada razpravlja o nadaljnjih zaostritvah migracijske politike.

V nemškem okraju Herford se je v ponedeljek odvila nevarna policijska gonja, ko je 66-letna ženska poskušala pobegniti možem postave. Incident se je začel, ko se je osumljenka kljub prepovedi približevanja vrnila v skupno stanovanje, v katerem je pred tem domnevno napadla svojega partnerja. Ob prihodu policijskih patrulj na prizorišče ženska ni upoštevala navodil, temveč je sedla v avtomobil in začela beg. Med zasledovanjem je osumljenka povzročila precejšnjo materialno škodo, ki jo po prvih ocenah policije merijo v petmestnih številkah. Med vožnjo je ogrožala druge udeležence v prometu in poškodovala več objektov oziroma vozil. Policistom je žensko na koncu uspelo ustaviti in jo pridržati, pri čemer bodo proti njej uvedli kazenski postopek zaradi povzročitve telesnih poškodb, kršitve prepovedi približevanja in nevarne vožnje v cestnem prometu.