Trump uvedel 25-odstotne carine za države, ki trgujejo z Iranom

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na celotno blagovno menjavo z Združenimi državami Amerike za vsako državo, ki bo nadaljevala poslovno sodelovanje z Iranom. Ukrep, ki po Trumpovih besedah začne veljati takoj, predstavlja dramatično zaostritev gospodarskega pritiska na Teheran v času, ko se iranske oblasti spopadajo z najobsežnejšimi protivladnimi protesti v zadnjih letih. Ameriška administracija s tem korakom neposredno ogroža ključne gospodarske partnerice Irana, vključno s Kitajsko, Rusijo, Indijo in Turčijo. Odločitev o carinah prihaja v trenutku, ko poročila o nasilnem zatiranju protestov v Iranu navajajo od 500 do več kot 2000 smrtnih žrtev. Trump je v svojih objavah na družbenih omrežjih protestnike podprl in namignil na možnost vojaškega posredovanja, če se nasilje režima ne bo končalo. Bela hiša je ob tem sporočila, da so vse možnosti, vključno z vojaškimi, še vedno na mizi, čeprav bi predsednik prednostno izbral diplomatsko ali gospodarsko rešitev krize. Odzivi na napoved so bili hitri; Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti že začel z evakuacijo dela osebja iz letalskega oporišča Al Udeid. Iranski uradniki so medtem sosednje države, ki gostijo ameriške vojake, opozorili, da se bo Teheran v primeru ameriškega napada maščeval neposredno na njihovih tleh. Svetovni trgi so na napoved odgovorili z negotovostjo, saj bi lahko carine povzročile resne motnje v globalnih dobavnih verigah.

Ameriški predsednik Donald Trump je prejel seznam 50 potencialnih vojaških ciljev v Iranu, medtem ko stopnjuje grožnje s posredovanjem zaradi nasilnega zatiranja protivladnih protestov v tej državi. Po poročilih je v iranskih mestih v zadnjem obdobju umrlo več kot 500 ljudi, kar je v Washingtonu sprožilo razprave o različnih oblikah povračilnih ukrepov. Trump je iranskim oblastem sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško ukrepanje, če se poboji protestnikov ne bodo končali, hkrati pa je iransko ljudstvo pozval k prevzemu institucij. Napetosti so se v regiji močno zaostrile, kar potrjujejo tudi logistični premiki v Perzijskem zalivu. Združene države Amerike in Združeno kraljestvo so že začeli umikati del nebistvenega osebja iz letalskih baz v Katarju, Iran pa je v odgovor izvedel vojaške vaje s pravim strelivom in postavil tako imenovani virtualni zid. Teheran je sosednje države, ki gostijo ameriške vojake, uradno opozoril, da bodo njihova ozemlja postala tarča napadov, če bo Washington sprožil vojaško operacijo. Medtem ko iranska državna televizija predvaja neposredne grožnje ameriškemu predsedniku, so mnenja strokovnjakov o učinkovitosti morebitnega napada deljena. Analitiki opozarjajo, da iranski režim kljub množičnim protestom še vedno ohranja nadzor nad obsežnim varnostnim aparatom, vključno z Revolucionarno gardo in paravojaškimi silami Basij, ki štejejo več kot milijon pripadnikov. Diplomatska prizadevanja so se praktično ustavila, saj iranski zunanji minister Abas Aragči trdi, da Izrael potiska ZDA v neposreden vojaški spopad.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na vse blago in storitve, ki jih v Združene države Amerike izvažajo države, ki poslujejo z Iranom. Ukrep, ki ga je Trump na družbenem omrežju Truth Social označil za končnega in takoj veljavnega, predstavlja obliko sekundarnih sankcij, namenjenih popolni gospodarski izolaciji te bližnjevzhodne države. Glavne tarče nove carinske politike so najpomembnejše iranske trgovinske partnerice, med katerimi izstopajo Kitajska, Turčija, Združeni arabski emirati in Irak. Odločitev o uvedbi povračilnih carin prihaja v času zaostrenih napetosti med Washingtonom in Teheranom, ki so jih dodatno podžgali množični protesti v Iranu. Trumpova administracija je s tem korakom korenito spremenila svojo recipročno trgovinsko politiko za obdobje 2025–2026, pri čemer so se med države, ki niso bile neposredno prizadete z novimi dajatvami, uvrstile le redke izjeme, kot sta Kanada in Mehika. Ukrep bo imel daljnosežne posledice za svetovne dobavne verige, saj prisiljuje mednarodna podjetja k izbiri med iranskim in ameriškim trgom. Napovedana poteza je sprožila zaskrbljenost tudi v Evropski uniji, zlasti v Nemčiji, ki velja za eno ključnih izvoznic. Čeprav so nekatere države, kot je Rusija, trenutno izvzete iz določenih delov nove politike, grožnja s sekundarnimi carinami ustvarja visoko stopnjo negotovosti v mednarodni trgovini. Trump je ob napovedi poudaril, da so ukrepi neposreden odziv na dejanja iranskega režima, kar potrjuje tesno prepletenost ameriške zunanje in trgovinske politike pod njegovo administracijo.