Donald Trump uvedel 25-odstotne carine za trgovinske partnerice Irana

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na celotno blagovno menjavo z Združenimi državami Amerike za vsako državo, ki bo nadaljevala poslovno sodelovanje z Iranom. Ukrep, ki po Trumpovih besedah začne veljati takoj, predstavlja dramatično zaostritev gospodarskega pritiska na Teheran v času, ko se iranske oblasti spopadajo z najobsežnejšimi protivladnimi protesti v zadnjih letih. Ameriška administracija s tem korakom neposredno ogroža ključne gospodarske partnerice Irana, vključno s Kitajsko, Rusijo, Indijo in Turčijo. Odločitev o carinah prihaja v trenutku, ko poročila o nasilnem zatiranju protestov v Iranu navajajo od 500 do več kot 2000 smrtnih žrtev. Trump je v svojih objavah na družbenih omrežjih protestnike podprl in namignil na možnost vojaškega posredovanja, če se nasilje režima ne bo končalo. Bela hiša je ob tem sporočila, da so vse možnosti, vključno z vojaškimi, še vedno na mizi, čeprav bi predsednik prednostno izbral diplomatsko ali gospodarsko rešitev krize. Odzivi na napoved so bili hitri; Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti že začel z evakuacijo dela osebja iz letalskega oporišča Al Udeid. Iranski uradniki so medtem sosednje države, ki gostijo ameriške vojake, opozorili, da se bo Teheran v primeru ameriškega napada maščeval neposredno na njihovih tleh. Svetovni trgi so na napoved odgovorili z negotovostjo, saj bi lahko carine povzročile resne motnje v globalnih dobavnih verigah.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal takojšnjo uvedbo 25-odstotnih carin na ves uvoz iz držav, ki ohranjajo trgovinske odnose z Iranom. Ukrep, ki ga je Trump označil za končnega, je neposreden odziv na nasilno zatiranje protivladnih protestov v Iranu, kjer je po ocenah aktivistov življenje izgubilo že več kot 2.000 ljudi. Carine bodo najbolj prizadele velike svetovne gospodarske sile, predvsem Kitajsko in Indijo, ki sta ključni trgovinski partnerici Teherana. Združene države Amerike poleg gospodarskega pritiska resno preučujejo tudi možnosti vojaškega posredovanja. Pentagon je predsedniku že predstavil načrte za morebitne napade na iranske jedrske objekte in raketna oporišča. Trump je prek družbenih omrežij iranskim protestnikom sporočil, da je »pomoč na poti«, obenem pa je odpovedal vsa načrtovana srečanja z iranskimi uradniki, dokler se nasilje nad civilisti ne konča. Iran je na ameriške grožnje odgovoril z opozorilom o pripravljenosti na vojno in obtožbami, da Washington izkorišča nemire kot izgovor za vojaško intervencijo. Zaradi zaostrenih razmer so se nekateri uslužbenci že začeli umikati iz ameriškega letalskega oporišča Al Udeid v Katarju, saj Teheran grozi z napadi na ameriške baze v regiji, če bo prišlo do neposrednega napada na iransko ozemlje.

Ameriški predsednik Donald Trump je prejel seznam 50 potencialnih vojaških ciljev v Iranu, medtem ko stopnjuje grožnje s posredovanjem zaradi nasilnega zatiranja protivladnih protestov v tej državi. Po poročilih je v iranskih mestih v zadnjem obdobju umrlo več kot 500 ljudi, kar je v Washingtonu sprožilo razprave o različnih oblikah povračilnih ukrepov. Trump je iranskim oblastem sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško ukrepanje, če se poboji protestnikov ne bodo končali, hkrati pa je iransko ljudstvo pozval k prevzemu institucij. Napetosti so se v regiji močno zaostrile, kar potrjujejo tudi logistični premiki v Perzijskem zalivu. Združene države Amerike in Združeno kraljestvo so že začeli umikati del nebistvenega osebja iz letalskih baz v Katarju, Iran pa je v odgovor izvedel vojaške vaje s pravim strelivom in postavil tako imenovani virtualni zid. Teheran je sosednje države, ki gostijo ameriške vojake, uradno opozoril, da bodo njihova ozemlja postala tarča napadov, če bo Washington sprožil vojaško operacijo. Medtem ko iranska državna televizija predvaja neposredne grožnje ameriškemu predsedniku, so mnenja strokovnjakov o učinkovitosti morebitnega napada deljena. Analitiki opozarjajo, da iranski režim kljub množičnim protestom še vedno ohranja nadzor nad obsežnim varnostnim aparatom, vključno z Revolucionarno gardo in paravojaškimi silami Basij, ki štejejo več kot milijon pripadnikov. Diplomatska prizadevanja so se praktično ustavila, saj iranski zunanji minister Abas Aragči trdi, da Izrael potiska ZDA v neposreden vojaški spopad.