Donald Trump razmišlja o vojaškem napadu na Iran zaradi zatiranja protestov

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal takojšnjo uvedbo 25-odstotnih carin na ves uvoz iz držav, ki ohranjajo trgovinske odnose z Iranom. Ukrep, ki ga je Trump označil za končnega, je neposreden odziv na nasilno zatiranje protivladnih protestov v Iranu, kjer je po ocenah aktivistov življenje izgubilo že več kot 2.000 ljudi. Carine bodo najbolj prizadele velike svetovne gospodarske sile, predvsem Kitajsko in Indijo, ki sta ključni trgovinski partnerici Teherana. Združene države Amerike poleg gospodarskega pritiska resno preučujejo tudi možnosti vojaškega posredovanja. Pentagon je predsedniku že predstavil načrte za morebitne napade na iranske jedrske objekte in raketna oporišča. Trump je prek družbenih omrežij iranskim protestnikom sporočil, da je »pomoč na poti«, obenem pa je odpovedal vsa načrtovana srečanja z iranskimi uradniki, dokler se nasilje nad civilisti ne konča. Iran je na ameriške grožnje odgovoril z opozorilom o pripravljenosti na vojno in obtožbami, da Washington izkorišča nemire kot izgovor za vojaško intervencijo. Zaradi zaostrenih razmer so se nekateri uslužbenci že začeli umikati iz ameriškega letalskega oporišča Al Udeid v Katarju, saj Teheran grozi z napadi na ameriške baze v regiji, če bo prišlo do neposrednega napada na iransko ozemlje.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na celotno blagovno menjavo z Združenimi državami Amerike za vsako državo, ki bo nadaljevala poslovno sodelovanje z Iranom. Ukrep, ki po Trumpovih besedah začne veljati takoj, predstavlja dramatično zaostritev gospodarskega pritiska na Teheran v času, ko se iranske oblasti spopadajo z najobsežnejšimi protivladnimi protesti v zadnjih letih. Ameriška administracija s tem korakom neposredno ogroža ključne gospodarske partnerice Irana, vključno s Kitajsko, Rusijo, Indijo in Turčijo. Odločitev o carinah prihaja v trenutku, ko poročila o nasilnem zatiranju protestov v Iranu navajajo od 500 do več kot 2000 smrtnih žrtev. Trump je v svojih objavah na družbenih omrežjih protestnike podprl in namignil na možnost vojaškega posredovanja, če se nasilje režima ne bo končalo. Bela hiša je ob tem sporočila, da so vse možnosti, vključno z vojaškimi, še vedno na mizi, čeprav bi predsednik prednostno izbral diplomatsko ali gospodarsko rešitev krize. Odzivi na napoved so bili hitri; Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti že začel z evakuacijo dela osebja iz letalskega oporišča Al Udeid. Iranski uradniki so medtem sosednje države, ki gostijo ameriške vojake, opozorili, da se bo Teheran v primeru ameriškega napada maščeval neposredno na njihovih tleh. Svetovni trgi so na napoved odgovorili z negotovostjo, saj bi lahko carine povzročile resne motnje v globalnih dobavnih verigah.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social iranskim oblastem izrekel ostro opozorilo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v seriji nočnih objav zapisal, da so ameriške sile v stanju polne pripravljenosti (angl. locked and loaded) in da bodo prišle na pomoč iranskemu ljudstvu, ki se sooča z gospodarsko krizo in inflacijo. Odločitev je sprožila buren odziv tako v tujini kot znotraj njegove lastne republikanske stranke. Znotraj ZDA so nekateri vidni republikanci, med njimi kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene, kritizirali predsednikovo napoved. Massie je poudaril, da bi kakršen koli vojaški napad zahteval odobritev kongresa, in dodal, da bi se morale ZDA osredotočiti na notranje težave. Nekdanji Trumpov svetovalec Steve Bannon je predsedniku očital, da uporablja strategijo, ki spominja na politiko nekdanje zunanje ministrice Hillary Clinton. Medtem je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej dejal, da se država ne bo uklonila grožnjam, Teheran pa je zaradi Trumpovih izjav zahteval ukrepanje Združenih narodov.