Trumpova administracija uporabila primer Madura za opravičevanje uporabe zakona o tujih sovražnikih.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Grenlandijo opredelila kot ključno strateško prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da Washington preučuje različne možnosti za prevzem nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem, pri čemer je poudarila, da vojaška pot ostaja na mizi kot skrajno sredstvo. Glavni motivi za takšne težnje so ogromna nahajališča redkih zemeljskih kovin ter odpiranje novih pomorskih poti v Arktičnem oceanu zaradi taljenja ledu, kar bi ZDA omogočilo boljše odvračanje geopolitičnih tekmecev, predvsem Rusije in Kitajske. Kljub zaostrovanju retorike, ki je sprožilo zaskrbljenost znotraj zveze Nato in v Evropi, zunanji minister Marco Rubio kongres obvešča o prizadevanjih za diplomatski nakup otoka namesto vojaškega posredovanja. Danska in grenlandska vlada sta se na napovedi odzvali s pozivom k nujnemu srečanju z ameriškimi predstavniki, da bi razjasnili nesporazume, medtem ko evropski zavezniki opozarjajo na morebiten razkol v čezatlantskem zavezništvu. Razhajanja znotraj ameriške administracije kažejo na kompleksnost uresničevanja te zunanjepolitične ambicije, ki sledi podobnim preteklim poskusom pritiska na druge države, kot je bila Venezuela.

Donald Trump se je norčeval iz indijskega premierja Narendra Modija, George Conway pa je kritiziral njegovo administracijo, rekoč da jo vodi kot "mafijsko operacijo". Pojavile so se tudi polemike glede Trumpovih prizadevanj za prevzem Grenlandije, pri čemer so se pojavila vprašanja o možni uporabi vojaške sile. Senator Mark Kelly je bil deležen ostrega napada Trumpa, ki pa se mu je vrnil kot bumerang.

Ameriški predsednik Donald Trump je z napovedjo nove zunanjepolitične doktrine, imenovane Trumpov dostavek (Trump's Corollary), sprožil globoko zaskrbljenost v mednarodni skupnosti in zavezništvu NATO. Nova strategija nacionalne varnosti, ki jo je Bela hiša predstavila decembra 2025, predvideva vzpostavitev ameriške prevlade nad celotno zahodno poloblo od Grenlandije do Argentine. Za dosego teh ciljev administracija ne izključuje uporabe vojaške sile, sankcij in embargov, kar predstavlja neposreden izziv uveljavljenemu mednarodnemu redu, ki temelji na pravilih. Posebno kritična je situacija glede Grenlandije, kjer Trumpove grožnje z vojaškim zavzetjem krhajo temelje Severnoatlantskega zavezništva. Ker se NATO tradicionalno osredotoča na zunanje grožnje, bi morebitni oboroženi spopad, v katerega bi bila vpletena njegova najmočnejša članica proti ozemlju druge članice oziroma zaveznice Danske, pomenil eksistencialno krizo za organizacijo. Kritiki opozarjajo, da takšna politika daje proste roke Rusiji in Kitajski pri širjenju njunih vplivnih območij, saj ZDA opuščajo svojo vlogo varuha stabilnosti v Evropi. Nova doktrina prav tako nakazuje umik ameriškega interesa za usodo Ukrajine, kar bi ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu omogočilo nadaljevanje invazije na preostali del Evrope. ZDA pod Trumpovim vodstvom prehajajo v vlogo realističnega akterja, ki prioritizira lastne interese in nadzor nad ključnimi naravnimi viri ter infrastrukturo, s čimer se močno oddaljujejo od dosedanjih diplomatskih in varnostnih dogovorov z evropskimi zaveznicami.