Donald Trump podprl proteste v Iranu in zagrozil s posredovanjem

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da si želi skleniti dogovor z Iranom in da je Teheran prav tako naklonjen dogovoru. Kljub temu pa je Trump Republiko Iran tudi opozoril in zagrozil.

Iranski politiki, med njimi vidna predstavnika Saed Džalili in Hesamodin Ašna, so se ostro odzvali na zadnje grožnje novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, uperjene proti Iranu. Džalili je v svojem odzivu poudaril, da so Združene države Amerike v svojem delovanju »paralizirane«, s čimer je želel izničiti težo ameriških pritiskov. Odziv iranske strani je sledil Trumpovim javnim izjavam, v katerih je izrazil podporo protestnikom v Iranu in ponovil ostrejša stališča do teheranskega režima. Napetosti med Teheranom in Washingtonom se stopnjujejo v luči retorike nove ameriške administracije, ki ponovno uvaja politiko maksimalnega pritiska. Iranski uradniki so Trumpove izjave označili za neutemeljeno bahanje in vmešavanje v notranje zadeve države. Ašna je Trumpove besede označil za »pretiravanje«, kar odraža širši konsenz znotraj iranske politične elite, da se je treba ameriškim grožnjam zoperstaviti z odločnim diplomatskim in retoričnim odporom. Dogajanje kaže na poglabljanje diplomatskega prepada med državama še pred uradnim prevzemom oblasti v Beli hiši.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je v ponedeljek v Miamiju srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kjer je po navedbah ameriških virov odprl vprašanje možnosti ponovne vojaške akcije proti Iranu v letu 2026. Čeprav sta voditelja razpravljala o morebitni operaciji proti iranskemu jedrskemu programu, nista dosegla konkretnega dogovora o podrobnostih ali časovnem načrtu izvedbe napada. Trumpove javne izjave o popolnem uničenju iranskega jedrskega programa so po mnenju analitikov paradoksalno otežile podelitev neposrednega privoljenja Izraelu za napad, saj ameriški predsednik poudarja, da bi podporo vojaški akciji pogojeval z oprijemljivimi dokazi o ponovni oživitvi jedrskih aktivnosti v Teheranu. Srečanje predstavlja nadaljevanje izraelskih prizadevanj za pridobitev ameriške podpore pri strmoglavljenju iranskega režima oziroma nevtralizaciji njegovega jedrskega potenciala. Ključni izziv ostaja definicija pogojev, pod katerimi bi Bela hiša ocenila, da so dejanja Teherana prestopila prag, ki zahteva vojaški odgovor. Izrael po junijskem spopadu z Iranom očitno še naprej vidi vojaško silo kot edino sredstvo za dolgoročno varnostno stabilizacijo v regiji, medtem ko Trumpova administracija ohranja določeno mero previdnosti glede takojšnje eskalacije.