Nemški uporabniki mobilne telefonije so med zadnjim silvestrovanjem postavili nov rekord v porabi podatkov, saj se je prenos podatkov v primerjavi s prejšnjimi leti močno povečal. Glavni razlog za ta skokoviti porast je množično pošiljanje digitalnih novoletnih voščil, vključno z videoposnetki ognjemetov, selfiji s kresničkami in fotografijami nazdravljanja s penino. Operaterji so zabeležili intenzivno uporabo omrežij v prvih urah novega leta, ko so ljudje prek družbenih omrežij in komunikacijskih aplikacij delili svoje praznovanje. Kljub ogromnim obremenitvam so omrežja delovala stabilno, trend naraščanja porabe pa potrjuje vse večjo digitalizacijo družbe in prehod s tradicionalnih kratkih sporočil SMS na podatkovno intenzivne multimedijske vsebine.

V univerzitetni knjižnici Johanna Christiana Senckenberga v Frankfurtu so zaključili prevzem celotne zasebne zapuščine enega najvplivnejših sodobnih filozofov, Jürgna Habermasa. Gradivo vključuje obsežno zbirko neobjavljenih besedil, zasebno korespondenco in filozofov osebni računalnik. Gre za ključno gradivo za razumevanje razvoja kritične teorije in frankfurtske šole, ki bo raziskovalcem na voljo po letu 2026. Zbirka omogoča vpogled v delovni proces misleca, ki je zaznamoval povojno evropsko intelektualno zgodovino. Arhivisti bodo v prihodnjih dveh letih gradivo katalogizirali in digitalizirali, s čimer bodo zagotovili dolgoročno ohranitev Habermasove dediščine. Frankfurt s tem dodatno utrjuje svoj položaj osrednjega vozlišča za raziskovanje sodobne nemške filozofije in sociologije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal pomembne spremembe v vrhu državnega obrambnega aparata, ki vključujejo ponovno zamenjavo na položaju ministra za obrambo. Na to strateško mesto namerava imenovati dosedanjega podpredsednika vlade in ministra za digitalno preobrazbo Mihajla Fedorova. Odločitev za kadrovsko osvežitev ministrstva, ki se ponovno spreminja po približno pol leta, prihaja v času intenzivnih spopadov in sočasnih evakuacij tisočev otrok iz dveh ključnih regij v državi. Poleg sprememb na obrambnem ministrstvu je predsednik Zelenski izvedel premike tudi v svojem ožjem kabinetu, saj je imenoval novega vodjo predsedniškega urada. Te poteze kažejo na prizadevanja Kijeva po večji učinkovitosti in prilagoditvi upravljanja države razmeram na bojišču. Mihajlo Fedorov velja za enega ključnih tehnokratov v ukrajinski vladi, ki je do zdaj vodil digitalizacijo države in razvoj tehnologij za vojaško rabo.

Hessenški predsednik vlade Boris Rhein je ponovno poudaril odločno stališče Krščansko-demokratske unije (CDU), da ne bo sodelovala z Alternativo za Nemčijo (AfD) na nobeni politični ravni. Njegova izjava se nanaša predvsem na prihajajoče lokalne volitve, kjer Rhein zavrača kakršno koli povezovanje s to desno populistčno stranko. Po njegovih besedah ni nobene osnove za sodelovanje, saj se stranki ideološko in politično preveč razlikujeta. Predsednik vlade je izpostavil pomen lokalnih volitev kot temelja demokratičnega odločanja in opozoril, da morajo uveljavljene stranke ohraniti jasno mejo do AfD. S tem je utrdil tako imenovani požarni zid, ki ga CDU vzdržuje do strank na skrajnem polu. Rhein meni, da bi kakršno koli sodelovanje na občinski ravni lahko legitimiralo politiko AfD tudi na deželni in zvezni ravni, čemur se želi krščansko-demokratska stran v celoti izogniti.

Evropski komisar za migracije je sporočil, da se je število izgonov oseb, ki so v Evropsko unijo vstopile nezakonito, v letu 2025 močno povečalo. Po njegovih napovedih bo letošnja stopnja vračanja najvišja v zadnjih šestih letih, kar kaže na strožje izvajanje migracijske politike na ravni celotne povezave. Kljub statističnemu povečanju pa je komisar opozoril, da trenutne številke še vedno ne zadostujejo za učinkovito obvladovanje migracijskih pritiskov. Povečanje števila deportacij je posledica okrepljenega sodelovanja med državami članicami in tretjimi državami ter strožjih postopkov na zunanjih mejah Unije. Pristojne institucije si prizadevajo za vzpostavitev sistema, ki bi zagotovil hitrejše vračanje tistih, ki nimajo pravice do mednarodne zaščite, vendar komisar poudarja, da bo za dolgoročno stabilnost potrebnih še več operativnih izboljšav in politične volje na ravni vseh članic.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta po odstopu Andrija Jermaka. To imenovanje je prišlo v času, ko ZDA vodijo diplomatska prizadevanja za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne v Ukrajini, o mirovnih predlogih pa so se v Kijevu pogovarjali tudi svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zavezniških držav.

Zohran Mamdani je v četrtek ob polnoči uradno prevzel dolžnosti župana New Yorka in postal prvi musliman ter prvi politik južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. Širiintridesetletni demokrat in samooklicani demokratični socialist je prisego opravil na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, s čimer je simbolično poudaril svojo zavezanost delavskemu razredu in izboljšanju javnega prevoza. Mamdani je ob prisotnosti žene Rame Duwaji zaprisegel na dveh izvodih Korana, od katerih je bil eden star več kot dvesto let. Novi župan je v svojem nagovoru napovedal novo ero za New York, ki jo bo zaznamovala borba proti stanovanjski krizi in visokim življenjskim stroškom. Njegov program vključuje zamrznitev najemnin, uvedbo brezplačnih avtobusnih prevozov in ustanovitev občinskih trgovin z živili. Mamdanijev vzpon predstavlja pomemben generacijski premik v ameriški politiki, saj je postal najmlajši župan mesta v zadnjem stoletju. Na javni slovesnosti pred mestno hišo ga je kasneje zaprisegel senator Bernie Sanders, podprla pa ga je tudi kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, ki je poudarila pomen progresivnih reform v času predsedovanja Donalda Trumpa.

V prestižnem švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana se je novoletno praznovanje sprevrglo v eno najhujših tragedij v zgodovini države, ko je v baru Le Constellation v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026 izbruhnil uničujoč požar. Po navedbah švicarske policije je življenje izgubilo približno 40 ljudi, medtem ko je bilo 115 oseb poškodovanih, mnoge med njimi so v kritičnem stanju. Med žrtvami in pogrešanimi so predvsem mladi, stari od najstniških let do sredine dvajsetih, vključno s tujimi državljani iz Grčije in Avstralije. Preiskovalci so ugotovili, da je požar povzročila nesrečna uporaba iskric na steklenicah šampanjca, ki so vžgale strop lokala. Priča so opisovale kaotične prizore, ko je okoli 200 ljudi v manj kot pol minute skušalo zapustiti goreče prostore. Švicarski predsednik Guy Parmelin je dogodek označil za tragedijo brez primere in razglasil petdnevno žalovanje. Oblasti se trenutno spopadajo s težko nalogo identifikacije žrtev, saj so trupla močno ožgana.

Leto 2025 je bilo v Nemčiji izjemno revno z nevihtami, saj je sistem informacijskega servisa Aldis/Blids po vsej državi zabeležil manj kot 100.000 udarov strel. Meteorologe je presenetilo pomanjkanje ključnih dejavnikov za nastanek neviht.

Nemška nacionalna televizija ZDF je preteklo soboto predvajala najnovejšo epizodo priljubljene kriminalistične serije Wilsberg, ki je gledalce popeljala v zapleten svet družinskih sporov in kriminalnih dejanj. Zgodba se je začela s streljanjem v vili, kjer so preiskovalci našli okrvavljenega očima, medtem ko je njegov pastorek javno prisegel, da ga bo spravil za zapahi. Osrednji zaplet epizode se je vrtel okoli vprašanj zaupanja, izsiljevanja in iskanja resnice v okolju, kjer so meje med žrtvami in storilci namerno zabrisane. Scenarij je poudaril psihološko napetost in nezaupanje med liki, kar je značilno za to dolgoživo serijo. Glavni protagonist Wilsberg se je ponovno znašel v središču dogajanja, ko je poskušal razvozlati, ali so obtožbe mladeniča utemeljene ali pa gre za premišljeno maščevanje. Epizoda je bila med kritiki in občinstvom dobro sprejeta, saj ohranja klasičen format nemške kriminalke z nepričakovanimi preobrati.

Ruske oblasti so sporočile, da je bilo v ukrajinskem napadu z droni na vas Horli v zasedeni regiji Herson na silvestrovo ubitih najmanj 24 civilistov, več kot 50 pa je ranjenih. Po navedbah Moskve so trije brezpilotni letalniki zadeli hotel in kavarno, kjer so domačini praznovali novo leto, med žrtvami pa naj bi bil tudi otrok. Ruski preiskovalni odbor je dogodek označil za teroristično dejanje in sprožil kazensko preiskavo, hkrati pa Kremelj ameriški strani predaja domnevne dokaze o vpletenosti ukrajinskih sil. Ukrajinski generalštab je obtožbe o napadih na civilne cilje zavrnil in poudaril, da njihove sile delujejo izključno v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter ciljajo le vojaško in energetsko infrastrukturo. Predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da je Rusija v novoletni noči nad Ukrajino izstrelila več kot 200 dronov, ki so poškodovali elektroenergetsko omrežje v sedmih regijah. Medsebojno stopnjevanje napadov se dogaja v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj za mir, ki jih vodijo Združene države Amerike, pri čemer Zelenski ocenjuje, da je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen. Kot odziv na varnostne razmere je Zelenski na mesto vodje kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR). Imenovanje prihaja po odstavitvi Andrija Jermaka zaradi korupcijskih preiskav v energetskem sektorju. Budanov bo po novem zadolžen za varnostna vprašanja, razvoj obrambnih sil in vodenje mirovnih pogajanj, kar kaže na premik ukrajinske politike k še tesnejšemu povezovanju obveščevalnih in diplomatskih dejavnosti v ključni fazi vojne.

Nove objave več medijev poročajo o študiji, ki izpostavlja, da ima več kot pol milijona tujih državljank v Nemčiji neizkoriščen potencial za zapolnitev pomanjkanja strokovne delovne sile, saj so te ženske nujno potrebne v številnih gospodarskih panogah.

Po požaru v baru v Crans-Montani, ki je zahteval 40 življenj in povzročil 119 poškodb, je Nemčija postala eno izmed glavnih reševalnih središč za pomoč. Državno tožilstvo še naprej preiskuje vzroke požara in ne izključuje možnosti malomarnosti.

Zohran Mamdani, 34-letni demokrat in samooklicani demokratični socialist, je ob polnoči na prvi dan novega leta uradno prevzel dolžnosti župana New Yorka. Na slovesnosti, ki je potekala na opuščeni postaji podzemne železnice Old City Hall, je Mamdani postal prvi muslimanski voditelj največjega ameriškega mesta v njegovi zgodovini. Mamdani, ki je bil rojen v Ugandi in je južnoazijskega porekla, je prisego opravil na dveh izvodih Korana, pri čemer mu je prisego podelila generalna tožilka zvezne države New York Letitia James. Novi župan je v svojem nagovoru napovedal začetek »nove dobe« za New York, ki bo temeljila na progresivni agendi in reševanju stanovanjske krize ter visokih življenjskih stroškov. Poudaril je pomen javnega prevoza in obljubil, da bo vladal v korist delavskega razreda. Mamdani je na položaju nasledil Erica Adamsa, njegovo zmago pa podpirajo vidni predstavniki ameriške levice, med njimi senatorka Alexandria Ocasio-Cortez in senator Bernie Sanders, ki je sodeloval pri javni slovesnosti pred mestno hišo. Kljub zgodovinskemu trenutku se Mamdani že na začetku mandata sooča s političnimi trenji z administracijo predsednika Donalda Trumpa.

V švicarskem prestižnem smučarskem središču Crans-Montana se je novoletno praznovanje sprevrglo v katastrofo, ko je v nabito polnem baru Le Constellation izbruhnil uničujoč požar, ki je po zadnjih podatkih zahteval okoli 40 smrtnih žrtev. Nesreča se je zgodila v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026, približno uro in pol po polnoči, ko je v objektu odjeknila eksplozija, ki ji je sledil silovit ogenj. Po poročanju lokalne policije v kantonu Valais je bilo poleg smrtnih žrtev ranjenih še približno 115 ljudi, med katerimi so mnogi v kritičnem stanju. Preiskovalci kot glavni vzrok za tragedijo navajajo nesrečo s pirotehničnimi sredstvi na steklenicah šampanjca, ki so domnevno vžgale stropno oblogo bara. Priče opisujejo prizore popolnega kaosa in panike, saj je bilo v trenutku vžiga v prostoru na stotine ljudi, predvsem mladih. Švicarske oblasti so zaradi dogodka razglasile petdnevno žalovanje, predsednik države Guy Parmelin pa je tragedijo označil za enega najbolj travmatičnih dogodkov v zgodovini države. Med žrtvami in pogrešanimi so poleg švicarskih državljanov tudi turisti iz sosednjih držav, Grčije in Avstralije.

Glavni izvršni direktor nemškega energetskega velikana RWE Markus Krebber je v zadnji izjavi napovedal, da se bodo cene električne energije in zemeljskega plina v prihodnje znižale. Krebber je pojasnil, da so glavni razlogi za ta trend predvsem državne subvencije in nenehno povečevanje ponudbe na energetskem trgu. Po njegovih besedah so se trgi stabilizirali, kar bo postopoma prineslo olajšanje tako za industrijske porabnike kot za gospodinjstva. Kljub optimističnim napovedim pa je prvi mož RWE opozoril tudi na določena tveganja, ki bi lahko upočasnila ali obrnila ta trend. Med ključnimi dejavniki negotovosti ostajajo geopolitične napetosti in morebitne motnje v dobavnih verigah. Kljub temu podjetje pričakuje, da bo povečana ponudba energentov v kombinaciji z državnimi ukrepi v prihodnjem obdobju prevladala nad tveganji in zagotovila vzdržnejše cenovno okolje na evropskih energetskih borzah.

Angleški zvezdnik in branilec naslova Luke Littler se je tretjič zapored uvrstil v finale svetovnega prvenstva v pikadu organizacije PDC v Londonu. Osemnajstletni Britanec je v polfinalnem obračunu v dvorani Alexandra Palace s prepričljivim rezultatom 6:1 premagal rojaka Ryana Searla. Kljub nekoliko slabšemu začetku je Littler hitro prevzel nadzor nad dvobojem in potrdil vlogo glavnega favorita za končno zmago. Njegov nasprotnik v velikem finalu bo Nizozemec Gian van Veen, ki si je prvič v karieri zagotovil nastop v zaključnem boju za naslov svetovnega prvaka. Van Veen je v drugem, precej bolj izenačenem polfinalu s 6:3 premagal škotskega veterana Garyja Andersona. Finalni obračun, v katerem bo Littler lovil svojo drugo zaporedno krono, bo na sporedu v soboto zvečer. Turnir v Londonu je znova potrdil prevlado mlajše generacije igralcev na svetovnem vrhu.

Tretji januar v svetovni zgodovini predstavlja datum, ki ga zaznamujejo številni pomembni dogodki, obletnice rojstva ter smrti ključnih zgodovinskih osebnosti in zanimive anekdote. Gre za tradicionalni pregled dogodkov, ki so skozi stoletja oblikovali politično, kulturno in družbeno podobo sveta. Praznovanje in spominjanje na te mejnike omogočata boljše razumevanje zgodovinske kontinuitete in vpliva preteklih odločitev na sodobni čas. Prispevek v slogu zgodovinskega koledarja izpostavlja, da vsak dan v letu prinaša svojo specifiko. V luči širšega novoletnega obdobja, ki se je začelo s prvim januarjem, tretji januar nadaljuje niz obeleževanja prelomnic, ki so v preteklosti usmerjale razvoj civilizacije. Takšni kronološki pregledi so ključni za ohranjanje kolektivnega spomina in izobraževanje javnosti o pomenu zgodovinskih dejstev, ki so pogosto spregledana v vsakdanjem hitrem ritmu življenja.

Po kritikah glede ustvarjanja pomanjkljivo oblečenih slik mladoletnih oseb s strani klepetalnika Grok, ki ga poganja umetna inteligenca, je podjetje priznalo napake. Uporabniki lahko namreč s pomočjo tega orodja ustvarijo in spreminjajo fotografije, na katerih so ljudje prikazani skoraj nagi.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je ostro pozval izraelske oblasti, naj prekličejo odločitev o odvzemu licenc 37 mednarodnim humanitarnim organizacijam, ki delujejo na zasedenih palestinskih ozemljih. Med prizadetimi organizacijami sta tudi ugledni skupini Zdravniki brez meja in Oxfam. Izrael je ukrep uvedel po tem, ko so omenjene organizacije zavrnile novo obvezno registracijo, ki velja od 1. januarja 2026, saj jo ocenjujejo kot neskladno z mednarodnim pravom. Guterres je prek svojega tiskovnega predstavnika Stéphana Dujarrica opozoril, da bo ta poteza drastično poslabšala že tako kritične humanitarne razmere v Gazi in na Zahodnem bregu. Prekinitev delovanja ključnih akterjev, ki zagotavljajo nujno medicinsko pomoč in oskrbo s hrano, po mnenju Združenih narodov pomeni resno grožnjo preživetju civilnega prebivalstva. Izraelska vlada vztraja pri svojih zahtevah, kar poglablja diplomatski spor z mednarodno skupnostjo, ki je na tovrstne posledice opozarjala že ob koncu lanskega leta.