APDEJT.si

Donald Trump je evropske voditelje pozval, naj ustavijo uvoz ruske nafte, ki financira vojno v Ukrajini, in poudaril potrebo po močnejši varnostni podpori. CNN je poročal, da Trump in Putin krivita Evropo za neuspeh mirovnih prizadevanj v Ukrajini.

Donald Trump je ponovil prepričanje, da bo dosegel mir v Ukrajini. Vladimir Putin je dejal, da sta s Trumpom v dobrih odnosih in pohvalil njegov smisel za humor. Trump je izrazil optimizem glede rešitve konflikta, vendar je priznal, da Ukrajina morda še ni pripravljena na mir.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je razkril, da je govoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim o možnostih za dosego miru, vendar je ocenil, da voditelja trenutno še nista pripravljena na srečanje v živo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da je Rusija pripravljena okrepiti strateško partnerstvo s Kitajsko in okrepiti stike z Pekingom na visoki ravni. Hkrati se je Putin srečal s pakistanskim premierjem Shehbazom Sharifom v Pekingu.

Kitajski predsednik Xi Jinping je na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) pozval k mednarodni pravičnosti in krepitvi gospodarskega sodelovanja. Ob tem je poudaril potrebo po nasprotovanju 'mentaliteti hladne vojne' in obljubil 280 milijonov dolarjev pomoči članicam SCO. Na srečanju so bili prisotni tudi voditelji Rusije in Indije, Vladimir Putin in Narendra Modi, kar je bil za nekatere znak enotnosti proti ZDA. Hkrati naj bi po navedbah BitcoinEthereumNews.com, kar 42 odstotkov svetovne populacije verjame protiameriški naraciji Kitajske.

Kitajski predsednik Xi Jinping je predstavil vizijo novega globalnega varnostnega in gospodarskega reda, ki daje prednost globalnemu jugu, kar predstavlja izziv Združenim narodom. Na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) sta Kitajska in Rusija obljubili vzpostavitev novega mednarodnega reda, pri čemer je Xi Jinping orisal načrte za novo razvojno banko in možnosti financiranja za članice SCO.

Kitajski predsednik Xi Jinping je obljubil, da bo država članicam Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) zagotovila 2 milijardi juanov (približno 281 milijonov dolarjev oziroma 359,9 milijona singapurskih dolarjev) nepovratnih sredstev. Sredstva naj bi okrepila sodelovanje znotraj organizacije.

Na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS) v kitajskem Tianjinu se je ruski predsednik Vladimir Putin srečal z indijskim premierjem Narendro Modijem in turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Po koncu zasedanja Sveta voditeljev držav članic ŠOS sta Putin in Modi skupaj odšla na dvostranske pogovore. Med srečanjem je Modi pozval Putina k čimprejšnji končanju vojne v Ukrajini. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je pojasnil, da je Putin med obiskom uporabljal avtomobil Aurus s kitajskimi registrskimi tablicami, kar je v Kitajski običajna praksa.

Kitajski predsednik Xi Jinping je izkoristil vrh Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS) v Tianjinu, da bi poudaril naraščajoči globalni vpliv Kitajske, pri tem pa iskal potrditev svoje usklajenosti z Rusijo in izkoristil morebitno odtujenost Indije od ZDA. Xi je obljubil 280 milijonov dolarjev pomoči članicam ŠOS in pozval k nasprotovanju 'mentaliteti hladne vojne'. Vladimir Putin je na srečanje prinesel ponudbo za dobavo ruskih letalskih motorjev. Srečanje je bilo tudi priložnost za srečanje Putina, Xija in indijskega premierja Modija, kar nekateri vidijo kot sporočilo Donaldu Trumpu. Severnokorejski voditelj Kim Jong Un naj bi se prav tako pridružil srečanju. Xi je poudaril vlogo Kitajske pri globalni gospodarski stabilnosti in ponudil finančno podporo partnerjem.

ZDA so uvedle 50-odstotne carine na številne indijske izdelke, s čimer so podvojile obstoječe dajatve. Ta ukrep je odziv na indijski nakup ruske nafte. Donald Trump je pred tem napovedal dodatne 25-odstotne carine, ki so stopile v veljavo. Analitiki menijo, da te carine morda ne bodo dosegle želenega učinka in bi lahko Indijo še bolj spodbudile k nakupu ruske nafte. Trump je ob tem na družbenih omrežjih objavil fotografijo z naftnim sodom, s čimer je poudaril sporočilo 'Amerika na prvem mestu'.

Zaposleni pri reviji Vanity Fair naj bi zagrozili z odhodom, če bi se Melania Trump pojavila na naslovnici. Po poročanju naj bi novi urednik razmišljal o tej možnosti, kar je povzročilo nezadovoljstvo med zaposlenimi. Medtem pa se je Meghan Markle odzvala na svoje prejšnje kritike Donalda Trumpa iz leta 2016, ko se je potegoval za svoj prvi mandat. Izjavo je podala v podcastu The Circuit.

Kitajska gradnja novega mega jezu na Tibetu je sprožila zaskrbljenost v Indiji zaradi potencialnega zmanjšanja pretoka vode v rekah, ki so ključnega pomena za indijsko gospodarstvo in preživetje prebivalstva. Indijske oblasti se bojijo, da bi lahko Kitajska preusmerila do 40 milijard kubičnih metrov vode, kar bi znatno vplivalo na količino vode, ki jo Indija prejme na ključni mejni točki. Indija načrtuje pospešitev gradnje lastnega jezu, da bi ublažila morebitne negativne posledice kitajskega projekta. Po nekaterih virih naj bi se pretok vode v sušnem obdobju zmanjšal tudi do 85%. Indijska vlada že od začetka leta 2000 razmišlja o projektih za nadzor pretoka vode iz tibetanskega ledenika Angsi.

Indijska nacionalna preiskovalna agencija je sprožila kazenski postopek proti tajkunu Anilu Ambaniju, mlajšemu bratu najbogatejšega Azijca Mukeša Ambanija, zaradi suma prevare. Državna banka Indije (SBI) je vložila pritožbo, v kateri trdi, da je Anil Ambani in njegovo podjetje Reliance Communications banko oškodovalo za 30 milijard indijskih rupij (344 milijonov ameriških dolarjev). Poleg tega je tudi Bank of India posojilni račun družbe Reliance Communications označila za prevarantskega, pri čemer je Ambani osumljen preusmerjanja sredstev leta 2016.

Po aretaciji so nekdanjemu šrilanškemu predsedniku Ranilu Wickremesingheju odredili pripor. Aretirali so ga zaradi suma zlorabe državnih sredstev med njegovim obiskom v Londonu, ko je bil še predsednik Šrilanke. Preiskavo je vodilo Oddelek za kriminalistične preiskave (CID).

Kitajski zunanji minister Wang Yi se je v Islamabadu srečal z načelnikom generalštaba pakistanske vojske, generalom Asimom Munirjem. Pogovarjali so se o regionalni varnosti, boju proti terorizmu in drugih vprašanjih skupnega interesa. Wang Yi je pozval k hitrejšemu napredku pri projektu Kitajsko-pakistanskega gospodarskega koridorja (CPEC) 2.0.

Kitajska in Indija sta se med obiskom zunanjega ministra Wang Yija v New Delhiju dogovorili za nadaljevanje dialoga in sodelovanje pri globalnih izzivih. Peking je trdil, da se je New Delhi zavezal politiki ene Kitajske, kar pa je sprožilo diplomatsko nesoglasje glede vsebine pogovorov med obiskom.

Kitajska je po uvedbi ameriških carin proti Indiji še bolj aktivno in ceneje začela kupovati rusko nafto. Kitajske rafinerije so povečale nakupe ruske nafte Urals po znižani ceni, potem ko jo je Indija zavrnila. Indijsko podjetje Nayara se pogaja z vlado in partnerji za ohranitev stabilnosti po uvedbi sankcij EU.

Indijski premier Narendra Modi je napovedal največjo davčno reformo v državi od leta 2017, ki bo znižala davek na blago in storitve (GST) pred prihajajočim festivalom Diwali. Reforma naj bi znižala davčne obremenitve na vsakodnevne dobrine in manjše avtomobile, s čimer naj bi pocenili izdelke za potrošnike.

Finančna ministrica Nirmala Sitharaman se bo 20. avgusta udeležila sestanka ministrskega odbora za poenostavitev davčnih stopenj GST. Predlagana je dvotirna struktura davčnih stopenj: 5 % za blago in storitve z 'dodano vrednostjo' in 18 % za 'standardno' blago in storitve, ter 40 % stopnja za nekatere izdelke. Državni in centralni delež prihodkov od GST je enak.

Indijska vlada je napovedala načrte za dvanajstkratno povečanje zmogljivosti jedrske energije do leta 2047 in s tem namenom dovolila zasebnim podjetjem rudarjenje in uvoz urana. Vlada premierja Narendra Modija želi s tem končati državni monopol pri pridobivanju urana.