ZDA so izvedle vojaški napad v Venezueli, v katerem je bil aretiran predsednik Nicolás Maduro. Po aretaciji je vodenje države prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Donald Trump je dejal, da bodo ZDA v bližnji prihodnosti upravljale Venezuelo. V napadu je umrlo 45 ljudi.

V prestižnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana se je novoletno praznovanje sprevrglo v eno najhujših tragedij v zgodovini države, ko je v nabito polnem baru Le Constellation izbruhnil uničujoč požar. Po uradnih podatkih policije kantona Valais je življenje izgubilo približno 40 oseb, še 115 pa jih je bilo poškodovanih, od tega mnogi huje. Večina žrtev in poškodovanih so mladi, stari med 15 in 25 let, ki so v priljubljenem lokalu pričakali novo leto. Preiskovalci so ugotovili, da so ogenj najverjetneje povzročile t. i. bengalske ognje ali iskrice, ki so bile pritrjene na steklenice šampanjca. Te so v stiku s stropno oblogo sprožile hiter vžig in eksplozivno širjenje plamenov, zaradi česar so bili gostje ujeti v prostorih. Švicarske oblasti so zaradi dogodka razglasile petdnevno žalovanje, medtem ko se preiskava usmerja v varnostne protokole lokala. Mnoge huje poškodovane so prepeljali v specializirane enote za opekline v sosednje države, identifikacija trupel pa zaradi hudih poškodb poteka s težavo.

V vasi Horli v zasedenem delu južne ukrajinske regije Herson je na silvestrovo prišlo do smrtonosnega napada z droni, v katerem je po zadnjih podatkih ruskih oblasti umrlo najmanj 27 ljudi, vključno z enim otrokom. Več kot 50 oseb je bilo v napadu ranjenih. Po navedbah Moskve so ukrajinski brezpilotni letalniki zadeli hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Rusko zunanje ministrstvo je dogodek označilo za teroristični napad in obtožilo Kijev namernega ciljanja civilnega prebivalstva. Kijev in Moskva sta si ob prehodu v leto 2026 izmenjala številne obtožbe o napadih na civilne cilje, kar je dodatno zaostrilo napetosti v času, ko naj bi potekala mirovna prizadevanja. Ameriški obveščevalni viri in agencija CIA so se medtem odzvali na ruske trditve o domnevnih ukrajinskih poskusih napada na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po njihovi oceni takšni poskusi niso bili neposredno usmerjeni v atentat, temveč naj bi Ukrajina ciljala vojaške objekte v širši okolici, kar Moskva izkorišča za stopnjevanje retorike. Dogajanje na terenu močno otežuje nadaljevanje pogajanj med sprtima stranema.

Nicolás Maduro se je pojavil pred sodnikom v New Yorku in zanikal obtožbe. Primer proti odstavljenemu venezuelskemu voditelju vodi 92-letni ameriški sodnik Alvin Hellerstein.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izrazil pripravljenost na pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom glede boja proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelske nafte. Poudaril je pripravljenost Venezuele na sprejem ameriških investicij v naftnem sektorju in sodelovanje v boju proti trgovini z drogami. Prav tako je Trumpova 'diplomacija z vojaškimi ladjami' povzročila močan padec v venezuelski proizvodnji nafte.

Kambodža je uradno pozvala Tajsko k takojšnjemu umiku vojaških enot in opreme s spornega obmejnega območja, kar se dogaja le teden dni po sklenitvi premirja, ki je ustavilo smrtonosne spopade. Kambodžansko zunanje ministrstvo je Bangkok obtožilo »aneksije« vasi Chouk Chey in drugih območij v štirih obmejnih provincah, za katera Phnom Penh trdi, da jih je tajska vojska zasedla med zadnjimi spopadi. Tajska stran je obtožbe o uporabi sile za zavzetje novega ozemlja odločno zavrnila in vztraja, da so njene sile prisotne le na območjih, ki so zgodovinsko in pravno gledano tajska. Napetosti med sosednjima državama v jugovzhodni Aziji so se v zadnjem letu večkrat sprevrgle v neposredne vojaške spopade zaradi nerazrešenega vprašanja razmejitve 800 kilometrov dolge meje, ki sega v kolonialno obdobje. Decembrski boji so zahtevali več deset smrtnih žrtev in povzročili razselitev približno milijona ljudi na obeh straneh meje. Čeprav je premirje, dogovorjeno 27. decembra, ustavilo najhujše sovražnosti, zadnje diplomatske obtožbe kažejo na izjemno krhkost miru na terenu. Kambodža od sosede zahteva prekinitev vseh »sovražnih vojaških dejavnosti« in vrnitev sil na položaje, ki so skladni z mednarodno priznano mejo.

Nicolás Maduro je ZDA ponudil pogovore o boju proti trgovini z mamili in dostop ameriškim podjetjem do venezuelskega olja. Trump je izjavil, da bodo ZDA vodile Venezuelo med prehodnim obdobjem po zajetju Madura in njegove žene. CNN poroča, da naj bi bil Maduro pred prevozom v New York odpeljan v Guantanamo. Ameriška državna tožilka Pam Bondi je sporočila, da bosta Maduro in njegova žena kazensko preganjana v New Yorku.

Indijski avtomobilski proizvajalec Maruti Suzuki India Limited je v koledarskem letu 2025 dosegel svoj zgodovinski proizvodni rekord. Po uradnih podatkih podjetja so v tem obdobju izdelali več kot 22,55 laka oziroma 2,25 milijona vozil, kar predstavlja najvišjo letno proizvodnjo v zgodovini družbe. Ta dosežek utrjuje položaj podjetja kot največjega proizvajalca avtomobilov v Indiji in odraža močno povpraševanje na trgu. Rekordna številka pomeni 9,3-odstotno rast v primerjavi s predhodnim letom 2024. Podjetje je s tem že drugo leto zapored preseglo mejnik dveh milijonov izdelanih vozil, kar kaže na stabilno širjenje proizvodnih kapacitet in učinkovito upravljanje oskrbovalnih verig. Uspeh je rezultat povečane produktivnosti v obratih po vsej državi, s čimer se Maruti Suzuki odziva na vse večje potrebe tako domačega kot tujih trgov.

V prestižnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana se je novoletno praznovanje sprevrglo v eno najhujših tragedij v zgodovini države, ko je v natrpanem baru Le Constellation v zgodnjih jutranjih urah izbruhnil uničujoč požar. Po navedbah lokalne policije je življenje izgubilo približno 40 ljudi, še 115 oseb pa je bilo poškodovanih, od tega jih je več v kritičnem stanju zaradi hudih opeklin. Med žrtvami in pogrešanimi je veliko mladih, vključno z najstniki iz Švice in tujine. Preiskovalci so ugotovili, da so ogenj najverjetneje povzročile kresničke na steklenicah šampanjca, ki so vžgale stropne obloge. Prišlo je do t. i. preskoka ognja (flashover), ki je povzročil skoraj trenutno vžig celotnega prostora in paniko med več sto obiskovalci, ki so poskušali pobegniti skozi ozke izhode. Švicarske oblasti so zaradi razsežnosti tragedije razglasile petdnevno žalovanje, hkrati pa poteka zahteven proces identifikacije žrtev. Več huje poškodovanih so zaradi zasedenosti domačih kapacitet prepeljali v specializirane enote za opekline v sosednjih državah.

Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, šefa vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo svojega predsedniškega urada. Budanov naj bi imel v Ukrajini legendaren sloves zaradi domnevnih pogumnih operacij proti Rusiji. V Kijevu so potekali pogovori med svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zaveznikov o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini, medtem ko si ZDA prizadevajo za diplomatsko rešitev vojne. Zelenski je zatrdil, da se bo Ukrajina borila naprej, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

V priljubljenem švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana se je novoletno praznovanje v baru Le Constellation sprevrglo v eno najhujših tragedij v zgodovini države. V požaru, ki je izbruhnil manj kot dve uri po polnoči, je po zadnjih podatkih življenje izgubilo približno 40 ljudi, še 115 pa jih je bilo poškodovanih, mnogi med njimi huje. Med žrtvami in pogrešanimi so predvsem mladi, stari od najstniških let do sredine dvajsetih, ki so v prestižnem letovišču praznovali prihod novega leta. Preiskovalci kot najverjetnejši vzrok za nastanek ognja navajajo uporabo pirotehničnih sredstev (vulkanov) na steklenicah šampanjca, ki so vžgali stropno oblogo bara. Priče opisujejo prizore panike, ko je približno 200 ljudi v nekaj sekundah poskušalo zapustiti goreči prostor. Švicarski predsednik Guy Parmelin je ob dogodku razglasil petdnevno žalovanje in poudaril, da gre za dogodek nepredstavljivih razsežnosti. Številne huje poškodovane žrtve so bile zaradi hudih opeklin prepeljane v specializirane enote po vsej Evropi, medtem ko forenziki nadaljujejo s težavnim postopkom identifikacije trupel.

Rusija in Ukrajina sta si ob začetku novega leta izmenjali ostre obtožbe o načrtnih napadih na civilne cilje in energetsko infrastrukturo. Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev po ukrajinskem napadu z droni na hotel in kavarno v vasi Horly v zasedeni regiji Herson naraslo na 27, med ubitimi pa sta tudi dva mladoletnika. Ukrajina je navedbe o napadih na civiliste zavrnila in poudarila, da njene sile delujejo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter ciljajo izključno vojaške in energetske objekte. Istočasno je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski poročal o obsežnem ruskem napadu z več kot 200 droni, ki so bili usmerjeni proti ukrajinskemu energetskemu omrežju v sedmih regijah. Do stopnjevanja sovražnosti prihaja v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom ZDA za končanje skoraj štiriletne vojne. Zelenski je ob tem izvedel ključno kadrovsko menjavo in na mesto vodje svojega kabineta imenoval dosedanjega šefa vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova, s čimer želi okrepiti varnostni in obrambni sektor v ključni fazi pogajanj.

Po aretaciji Nicolása Madura je venezuelsko vrhovno sodišče odredilo podpredsednici Delcy Rodríguez, da prevzame funkcijo začasne predsednice. Rodríguezova je Madura označila za žrtev nezakonite ugrabitve s strani ZDA, ki jih je obtožila poskusa kolonizacije. Poudarila je, da Venezuela ne bo postala kolonija. Predsednik Trump ji je izrazil podporo pri sodelovanju.

Preiskovalci sumijo, da so požar v baru v Crans-Montani, ki je zahteval 40 življenj, povzročile kresničke na steklenicah šampanjca. Med pogrešanimi je tudi grški najstnik.

V prestižnem švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana se je novoletno praznovanje sprevrglo v eno najhujših tragedij v zgodovini države, ko je v nabito polnem baru Le Constellation izbruhnil katastrofalen požar. Po navedbah švicarskih oblasti je v ognjenih zubljih življenje izgubilo približno 40 ljudi, večinoma mladih, še okoli 115 oseb pa je bilo poškodovanih. Številni ranjeni so v kritičnem stanju in se v specializiranih enotah za opečene po vsej Evropi še vedno borijo za življenje. Preiskovalci so ugotovili, da so požar najverjetneje povzročile kresničke na steklenicah šampanjca, ki so vžgale stropno oblogo. Priča so opisovale prizore popolnega kaosa in panike, ko je približno 200 ljudi v manj kot pol minute poskušalo zapustiti goreče prostore. Zaradi hitre širitve ognja in dima so bili mnogi ujeti v notranjosti, prepoznavanje žrtev pa bo po navedbah policije zaradi stopnje poškodb dolgotrajen in boleč proces. Švicarski predsednik Guy Parmelin je ob dogodku razglasil petdnevno žalovanje in tragedijo opisal kot dogodek nepredstavljivih razsežnosti.

Norveška je leta 2025 zabeležila rekordno prodajo električnih vozil, ki je dosegla 96 % vseh novih avtomobilov. Država se hitro približuje popolni izločitvi bencinskih in dizelskih vozil iz prodaje.

Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores so po aretaciji prepeljali v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami ZDA. Pristala sta v letalski bazi Stewart Air National Guard v Newburghu. Venezuelska skupnost na Floridi je po poročilih navdušeno proslavljala njegovo aretacijo, še posebej prebivalci Dorala.

Po poročanju ameriških medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaške napade na cilje v Venezueli, vključno z vojaškimi objekti v Caracasu. Venezuelska vlada je obsodila napade in obtožila ZDA agresije zaradi venezuelskega bogastva. Nicolás Maduro je ZDA obtožil vojaškega napada na Venezuelo.

Po poročilih več virov, vključno s potrditvijo venezuelske vlade, naj bi ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale iz države. Predsednik ZDA Donald Trump naj bi v telefonskem pogovoru za New York Times operacijo označil za »briljantno«. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je dejala, da ne ve, kje se nahajata predsednik Maduro in njegova žena, ter pozvala ZDA, da predložijo »dokazilo o življenju«.

Teheran je uradno pozval Združene narode, naj obsodijo nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki jih iranske oblasti označujejo za provokativne in odraz obupa. Stalni predstavnik Irana pri Združenih narodih Amir Saeed Iravani je v pismu generalnemu sekretarju in predsedniku Varnostnega sveta izpostavil, da Trumpovi komentarji glede protivladnih demonstracij v Teheranu pomenijo nesprejemljivo vmešavanje v notranje zadeve države. Iranska revolucionarna garda (IRGC) je v ločeni izjavi poudarila, da so grožnje z vojaškim posredovanjem posledica neuspešnih ameriških načrtov v regiji. Po navedbah Teherana Washington s svojo retoriko zgolj stopnjuje napetosti, medtem ko se iranski prebivalci spopadajo z gospodarskimi težavami, ki so jih povzročile ameriške sankcije. Iranska stran zatrjuje, da so Trumpovi pozivi k intervenciji v primeru zatiranja protestov kršitev mednarodnega prava in listine Združenih narodov.