Delcy Rodríguez prevzela položaj začasne predsednice Venezuele po aretaciji Madura
Objavljeno: 3. 1. 2026 12:42
4. jan 8:14
Po aretaciji Nicolása Madura je venezuelsko vrhovno sodišče odredilo podpredsednici Delcy Rodríguez, da prevzame funkcijo začasne predsednice. Rodríguezova je Madura označila za žrtev nezakonite ugrabitve s strani ZDA, ki jih je obtožila poskusa kolonizacije. Poudarila je, da Venezuela ne bo postala kolonija. Predsednik Trump ji je izrazil podporo pri sodelovanju.
4. jan 7:30
Po aretaciji Nicolása Madura s strani ZDA je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez. Številni Venezuelci so izrazili zaskrbljenost zaradi politične negotovosti. Predsednik Čila, Gabriel Boric, je opozoril, da je danes na tarči Venezuela, jutri pa lahko druga država.
4. jan 0:40
Po aretaciji predsednika Nicolása Madura je venezuelsko vrhovno sodišče imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico države. Rodríguezova je Madura označila za žrtev nezakonite ugrabitve. ZDA je obtožila poskusov kolonizacije in poudarila, da Venezuela ne bo postala kolonija. Medtem ji je predsednik Trump izrazil podporo za sodelovanje.
3. jan 20:49
Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je ponovila, da je Nicolás Maduro edini legitimni predsednik Venezuele, in zahtevala njegovo izpustitev. Ob tem je Venezuela obtožila ZDA poskusov kolonizacije in poudarila, da se ne bo pustila ponovno zasužnjiti. Donald Trump je pred tem izjavil, da je Rodríguezova prisegla kot voditeljica države.
3. jan 16:57
Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodríguez, je zahtevala takojšnjo izpustitev predsednika Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores ter napovedala nacionalno mobilizacijo. Poudarila je, da je Maduro edini legitimni predsednik Venezuele in da je država pripravljena braniti svoje ozemlje in naravne vire. V odsotnosti Madura jo Brazilija obravnava kot vršilko dolžnosti predsednika.
3. jan 17:11
Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je ponovno poudarila, da je Maduro edini legitimni predsednik Venezuele. Po aretaciji Madura se je prvič pojavila v javnosti v spremstvu obrambnega ministra Vladimirja Padrina Lópeza in ministra za notranje zadeve Diosdada Cabella ter zahtevala dokaz o življenju in takojšnjo izpustitev Madura. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je opravil telefonski pogovor z Delcy Rodriguez in izrazil solidarnost z venezuelskim narodom.
3. jan 19:26
Po zajetju Nicolása Madura in Cilia Flores je podpredsednica Venezuele, Delcy Rodríguez, zahtevala njuno takojšnjo izpustitev ter zatrdila, da je Maduro edini legitimni predsednik Venezuele. Rodríguezova je zavrnila sodelovanje z Washingtonom in ZDA obtožila invazije z lastnimi cilji. Poudarila je, da Venezuela ne bo nikoli več suženj.
3. jan 14:20
Po aretaciji predsednika Nicolása Madura naj bi venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez odpotovala v Rusijo, kot poročajo viri blizu Reutersa. Rusija je te navedbe zanikala. Medtem naj bi Delcy Rodríguez ostala v Venezueli in se pogovarjala z ZDA.
Po aretaciji Nicolása Madura je venezuelsko vrhovno sodišče odredilo podpredsednici Delcy Rodríguez, da prevzame funkcijo začasne predsednice. Rodríguezova je Madura označila za žrtev nezakonite ugrabitve s strani ZDA, ki jih je obtožila poskusa kolonizacije. Poudarila je, da Venezuela ne bo postala kolonija. Predsednik Trump ji je izrazil podporo pri sodelovanju.
Kontekst in ozadje
2. jan. 2026
Madurova diplomatska prizadevanja pred napadom
Predsednik Nicolás Maduro je kljub grožnjam z vojaško intervencijo izrazil pripravljenost na pogovore z Washingtonom o boju proti trgovini z drogami in o naložbah v naftni sektor. Ta poteza je bila interpretirana kot poskus stabilizacije gospodarstva po padcu proizvodnje nafte, ki so ga povzročile ameriške sankcije in t. i. diplomacija topovnjač.
Stopnjevanje ameriškega pritiska in napoved teroristične oznake
Venezuelska vlada je ZDA obtožila načrtov, da bi državo spremenili v 51. zvezno državo ZDA, medtem ko je ameriška vojska v bližini Venezuele izvajala obsežne vojaške vaje. Washington je takrat napovedal uvrstitev Madurovega režima na seznam terorističnih organizacij, sosednja Kolumbija pa je predlagala prehodno vlado za rešitev humanitarne krize.
Ameriški predsednik Donald Trump je odobril prikrite operacije obveščevalne agencije Cia znotraj Venezuele, kar je Maduro označil za neposreden napad na suverenost. Istočasno so ZDA okrepile pomorsko prisotnost v Karibih pod pretvezo boja proti tihotapljenju mamil, kar je povzročilo več incidentov na morju.
Zaradi strahu pred morebitno ameriško invazijo je Venezuela izvedla serijo vojaških simulacij in vaj za obvladovanje izrednih razmer. Napetosti so se zaostrile predvsem zaradi prisotnosti ameriške mornarice v bližini venezuelskih teritorialnih voda, kar je Caracas videl kot neposredno grožnjo ozemeljski celovitosti.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodki v Venezueli so pomembni za Slovenijo predvsem z vidika stabilnosti na svetovnih energetskih trgih, saj je Venezuela država z največjimi zalogami nafte. Kot članica EU in zveze NATO Slovenija sledi skupni zunanji politiki glede vprašanj demokracije in legitimnosti oblasti v Južni Ameriki. Morebitna destabilizacija regije bi lahko vplivala tudi na migracijske tokove in mednarodno varnostno arhitekturo, kar posredno zadeva slovenske strateške interese.
ZDA so izvedle obsežen napad na vojaške in civilne cilje po Venezueli ter zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo. Organizacija CODEPINK je dejanje označila za nezakonito vojno dejanje. Pred tem je Abascal pozval Madura, naj se preda ZDA. Poročajo tudi, da se Portugalci v Venezueli bojijo nasilja in poslabšanja humanitarne krize. Maduro je bil pred predsedniško funkcijo voznik avtobusa in sindikalist.
Po zajetju Nicolása Madura je venezuelska vojska za začasno predsednico za obdobje 90 dni priznala Delcy Rodríguez, kar je potrdil tudi minister za obrambo Vladimir Padrino López. Donald Trump je Rodríguezovi zagrozil s posledicami. Edmundo González Urrutia, opozicijski voditelj, ki trdi, da je zmagal na predsedniških volitvah leta 2024, je pozval vojsko k izpolnitvi suverenega mandata in zahteva pravico do prevzema predsedniškega položaja. Medtem so se cene nafte znižale, kar je posledica ameriške operacije v Venezueli.
Venezuelsko prestolnico Caracas so stresle silovite eksplozije, ki so bile po poročanju lokalnih medijev posledica zračnih napadov ameriške vojske. Ameriški predsednik Donald Trump je kmalu zatem uradno potrdil, da so ameriške sile v okviru "briljantne operacije" zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga odpeljale iz države. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale zaradi obtožb o vpletenosti Madurovega režima v trgovino z drogami in zatiranje demokratičnih procesov.
Maduro je pred zajetjem svoje privržence pozval k splošni mobilizaciji za obrambo države pred ameriško agresijo, vendar se zdi, da so ameriške sile s hitrim in koordiniranim napadom ohromile venezuelski obrambni sistem. Operacija, ki je še vedno zavita v nekatere protislovne informacije glede natančnega poteka, je že sprožila globoke politične premike v latinskoameriški regiji. Medtem ko Washington poudarja nujnost boja proti narkoterorizmu, kritiki operacijo označujejo za kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Razmere v Caracasu ostajajo negotove, saj poročila o eksplozijah in spopadih še vedno prihajajo iz različnih delov mesta.
Opozicijska voditeljica María Corina Machado je po Madurovi aretaciji izdala pismo, v katerem je dejala, da se bo Nicolás Maduro soočil z mednarodno pravico za grozljive zločine, ki jih je storil. Mediji poročajo, da je Madurovo aretacijo omogočila ameriška vojaška intervencija, ki jo je omogočil informator znotraj venezuelske vlade, ki je CIA posredoval informacije o Madurovi lokaciji. Olga Gonzalez, vdova, katere moža je ubil Madurov režim, je izrazila upanje po njegovi odstavitvi.
Ameriške sile so izvedle racijo v Venezueli in aretirale Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores, ki so ju prepeljali iz Caracasa. Trump je napovedal, da želijo ZDA voditi Venezuelo do »primernega prehoda oblasti« in zagrozil z novim valom napadov. Ameriške sile naj bi za operacijo pripravile kopijo Madurove rezidence. Francosko ministrstvo za zunanje zadeve je izjavilo, da je bila intervencija v nasprotju z mednarodnim pravom. Poleg tega je Trump izrazil željo po aneksiji Grenlandije, kar je sprožilo solidarnost Francije z Dansko.
Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so prijele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Venezuelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je napad označil za delno uspešen, saj po njegovih besedah ameriškim silam kljub aretaciji predsednika ni uspelo sprožiti želenega vsesplošnega kaosa v državi. V odziv na tujo vojaško posredovanje je venezuelsko obrambno ministrstvo razglasilo popolno mobilizacijo vseh oboroženih sil.
Mednarodni odzivi na vojaško posredovanje so deljeni. Medtem ko so nekateri evropski in južnoameriški politiki, denimo portugalski voditelj stranke Chega André Ventura, dogodek označili za simbol upanja in konec diktature, so drugi opozorili na kršitev mednarodnega prava. Italijanski poslanec Fabio Porta je poudaril, da je bila vojaška akcija ZDA napačna in nevarna, ter izrazil skrb za varnost tujih državljanov v državi. Ameriški predsednik Donald Trump je že pred časom napovedal, da so Madurovi dnevi na oblasti šteti, kar se je s to operacijo tudi uresničilo.
Dogodki v Venezueli so pomembni za Slovenijo predvsem z vidika stabilnosti na svetovnih energetskih trgih, saj je Venezuela država z največjimi zalogami nafte. Kot članica EU in zveze NATO Slovenija sledi skupni zunanji politiki glede vprašanj demokracije in legitimnosti oblasti v Južni Ameriki. Morebitna destabilizacija regije bi lahko vplivala tudi na migracijske tokove in mednarodno varnostno arhitekturo, kar posredno zadeva slovenske strateške interese.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.