Opozicijski voditelj izdal pismo po Madurovi aretaciji, razkriti so novi detajli ameriške operacije.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so v operaciji, izvedeni 3. januarja 2026, zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Dogodek je sprožil buren odziv v Latinski Ameriki in širše, pri čemer so odzivi močno deljeni med podporo padcu režima in obsodbo ameriškega vojaškega posredovanja. Srednjeameriški parlament (Parlacen) je v uradni izjavi pozval k mirnemu, urejenemu in demokratičnemu prehodu oblasti v Venezueli, s čimer so podprli prizadevanja za vzpostavitev nove demokratične ureditve v državi. Na drugi strani so levičarske politične skupine, kot je salvadorska Fronta Farabundo Martí za nacionalno osvoboditev (FMLN), ostro obsodile tisto, kar so poimenovale "ameriški vojaški napad" in "u kidnapping" predsednika Madura. Dogajanje predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, ki so se stopnjevale od konca leta 2025, ko so ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle prve neposredne zračne napade na cilje v Venezueli. Operacija zajetja temelji na ameriških obtožbah o Madurovi vpletenosti v trgovino z narkotiki in diktatorskem vodenju države, kar je vodilo v globoko humanitarno in politično krizo v tej z nafto bogati državi.

Ameriške vojaške sile so v obsežni operaciji aretirale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v zapor v New Yorku. Letalo s Madurom je pod strogim varovanjem pristalo na mednarodnem letališču Stewart, približno 100 kilometrov severozahodno od New Yorka. Združene države Amerike so ob tem napovedale namen začasnega upravljanja Venezuele, kar je sprožilo buren mednarodni odziv in nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Župan New Yorka je operacijo označil za dejanje vojne ter kršitev mednarodnega in zveznega prava, o čemer je po telefonu govoril tudi z Donaldom Trumpom. Dogodek je močno razdelil svetovno javnost. Medtem ko so venezuelski izseljenci aretacijo pozdravili, so zaveznice Venezuele, vključno z Rusijo, Iranom in Kitajsko, dejanje ostro obsodile kot nezakonito agresijo. Operacija predstavlja nepredviden stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj so ZDA neposredno posegle v suverenost tuje države z zajetjem njenega voditelja, ki je bil na oblasti od leta 2013.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodriguez je v javni izjavi zahtevala dokaz o življenju predsednika Nicolása Madura, potem ko so Združene države Amerike izvedle vojaško operacijo, v kateri naj bi ga pridržale. Rodriguez je dejanje označila za brutalen napad, ki krši vse norme mednarodnega prava in Ustanovno listino Združenih narodov. Dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Caracasom in Washingtonom, ki so se v zadnjih mesecih stopnjevale z neposrednimi vojaškimi napadi na venezuelsko infrastrukturo. Nicolás Maduro, ki se je rodil leta 1962 v Caracasu in se s položaja voznika avtobusa povzpel do naslednika Huga Cháveza, je Venezuelo vodil zadnjih 12 let. Ameriške oblasti, ki so Madura že dlje časa obtoževale narkoterorizma in ga označevale za nelegitimnega voditelja, so z zadnjo operacijo neposredno posegle v politično vodstvo države. Usoda Madura in njegove soproge ostaja neznana, kar v regiji sproža resne skrbi glede nadaljnje destabilizacije in morebitnega širšega oboroženega konflikta.