Švicarska policija je v kantonu Valais uradno zaključila postopek identifikacije vseh 40 žrtev katastrofalnega požara, ki je v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026 zajel bar Le Constellation v elitnem smučarskem središču Crans-Montana. Preiskovalci so potrdili, da so med umrlimi prevladovali mladi, saj je bila več kot polovica žrtev mlajša od 18 let, najmlajša žrtev pa je bila stara le 14 let. V tragediji je bilo poleg smrtnih žrtev poškodovanih še 119 ljudi, ki so utrpeli hude opekline in poškodbe zaradi vdihavanja dima. Oblasti so vzporedno s postopki identifikacije sprožile obsežno kazensko preiskavo proti upravljavcema bara zaradi suma povzročitve smrti iz malomarnosti. Prve ugotovitve kažejo, da so požar najverjetneje povzročile kresničke na steklenicah šampanjca, ki so bile preblizu stropu lokala. V spomin na žrtve se je v nedeljo v Crans-Montani zbralo več sto ljudi, ki so se v tihem sprevodu poklonili pokojnim, medtem ko je škof Jean-Marie Lovey v lokalni kapeli vodil žalno mašo. Sožalje so izrekli številni svetovni voditelji, vključno s papežem Leonom XIV., Švica pa za prihodnji teden načrtuje državni dan žalovanja.

V zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026 so ameriške elitne sile Delta Force v sodelovanju z obveščevalno agencijo CIA izvedle obsežno in bliskovito vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas. Cilj operacije »Absolute Resolve« je bil zajetje predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija vključevala več kot 150 letal in letalske napade na ključne vojaške objekte v državi, vključno z največjim vojaškim kompleksom Fuerte Tiuna. Med operacijo je bilo po poročanju tujih medijev ubitih najmanj 40 oseb, med njimi tako vojaki kot civilisti. Madura so po zajetju z vojaško ladjo USS Iwo Jima prepeljali v Združene države Amerike, kjer je že prispel v New York. Tam se bo pred zveznim sodiščem spopadel z obtožnico, ki ga bremeni narkoterorizma, trgovine s kokainom in nezakonitega posedovanja orožja. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne bo mogoč ustrezen prehod oblasti, ter nakazal namero po neposrednem vpletanju v venezuelsko naftno industrijo. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo dotedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in pozvala k uporu proti imperialistični agresiji.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v New Yorku udeležil prve sodne obravnave, potem ko so ga ameriške oblasti obtožile narkoterorizma in vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami. Ameriško tožilstvo Maduru in njegovim najožjim sodelavcem očita sodelovanje s kolumbijskimi uporniškimi skupinami pri tihotapljenju večjih količin kokaina v Združene države Amerike. Obtožnica navaja, da je Maduro izkoristil svoj politični položaj za zaščito narko-kartelov in pranje denarja. Oblast v Caracasu je obtožbe kategorično zavrnila in poudarila, da Združene države Amerike niso predložile nobenih konkretnih dokazov, ki bi Madura neposredno povezovali z nezakonitimi posli. Venezuelska diplomacija trdi, da je celoten sodni proces politično motiviran, njegov dejanski namen pa naj bi bil prevzem nadzora nad venezuelskimi zalogami nafte. Do prve obravnave je prišlo kmalu po spektakularni vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile Madura prijele v domovini in ga prepeljale v pripor v New Yorku.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po bliskoviti vojaški operaciji, v kateri so elitne enote Delta Force v Caracasu zajele predsednika Nicolása Madura, razglasila, da Združene države Amerike zdaj dejansko upravljajo Venezuelo. Trump je v izjavah potrdil, da bodo ZDA državo vodile za nedoločen čas, pri čemer je kot ključni razlog navedel prevzem nadzora nad obsežnimi venezuelskimi zalogami nafte. Napovedal je tudi uvedbo »naftne karantene«, s katero namerava Washington neposredno upravljati z energetsko infrastrukturo prek ameriških podjetij. Medtem ko je bila za začasno predsednico Venezuele s podporo tamkajšnje vojske imenovana Delcy Rodríguez, Trumpova administracija stopnjuje retoriko tudi proti drugim državam v regiji. Ameriški predsednik je namignil na možnost vojaškega posredovanja v Kolumbiji, Mehiki in na Kubi, hkrati pa ponovil svoje zahteve po ameriškem prevzemu Grenlandije. Odstavljeni Maduro, ki ga ZDA obtožujejo trgovine z drogami in terorizma, bo danes stopil pred zvezno sodišče v New Yorku. Mednarodna skupnost, zlasti Kitajska in Iran, je dejanja Washingtona ostro obsodila kot nezakonito ugrabitev in kršitev suverenosti, medtem ko v sami Venezueli vlada velika negotovost glede prihodnosti države.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je danes prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, potem ko so ga v soboto v drzni operaciji v Caracasu zajele ameriške posebne enote Delta Force. Maduro se spopada z obtožbami o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posedovanju orožja. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem izjavil, da so Združene države Amerike prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena nova oblast, hkrati pa je opozoril začasno venezuelsko voditeljico Delcy Rodríguez, naj sodeluje z Washingtonom. Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je ameriško operacijo označil za »kukaviško ugrabitev« in kršitev nacionalne suverenosti, medtem ko je Madurov sin pozval državljane k mobilizaciji proti ameriški agresiji. Kljub napetostim je začasna predsednica Rodríguezova ubrala spravljivejši ton in pozvala k spoštljivemu dialogu z ZDA. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena; medtem ko Iran in Kitajska zahtevata Madurovo izpustitev, v številnih mestih po svetu venezuelski izseljenci proslavljajo njegov padec. Varnostni svet Združenih narodov se bo danes sestal na izredni seji, da bi razpravljal o zakonitosti ameriškega posega.

Ameriški predsednik Donald Trump je po dramatični vojaški operaciji, v kateri so posebne enote ZDA v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, izjavil, da so Združene države Amerike zdaj »na čelu« Venezuele. Maduro, ki je bil skupaj s soprogo prepeljan v zapor v New Yorku, se bo v ponedeljek pred zveznim sodiščem spopadal z obtožbami o trgovini z drogami in narkoterorizmu. Trump je poudaril, da bodo ZDA državo upravljale, dokler ne bo mogoč varen prehod oblasti, hkrati pa je zahteval popoln dostop do venezuelskih naftnih virov. Napetosti v regiji se stopnjujejo, saj je Trump zagrozil z novimi vojaškimi napadi, če začasno vodstvo pod vodstvom Delcy Rodríguez ne bo v celoti sodelovalo z Washingtonom. Poleg Venezuele je ameriški predsednik izpostavil še Kolumbijo, Mehiko in Kubo kot morebitne naslednje cilje, pri čemer je kolumbijskega predsednika Gustava Petra označil za oviro. Mednarodna skupnost, vključno s Kitajsko, je dejanje obsodila in zahteva takojšnjo izpustitev Madura, medtem ko se v ZDA vrstijo razprave o ustavnosti in zakonitosti tovrstnega vojaškega posredovanja.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta od nedelje v priporu v New Yorku, potem ko so ju v bliskoviti in obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele ameriške posebne enote Delta Force. Predsednik ZDA Donald Trump je operacijo, imenovano 'Absolute Resolve', označil za zgodovinski uspeh v boju proti narkoterorizmu. Po navedbah ameriškega ministrstva za pravosodje sta bila Maduro in Floresova obtožena vodenja nelegitimne vlade, ki je bila vpletena v obsežno trgovino s kokainom in orožjem. Operacija, ki se je začela v zgodnjih jutranjih urah v soboto, je vključevala letalske napade na ključne vojaške cilje v Venezueli, pri čemer naj bi po poročanju nekaterih medijev umrlo do 80 ljudi, vključno s civilisti. Po zajetju sta bila Maduro in njegova soproga prepeljana na ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima, nato pa z letalom v New York. Maduro je trenutno zaprt v zveznem priporu v Brooklynu, kjer čaka na prvo zaslišanje pred sodnikom, ki je napovedano za ponedeljek ob poldnevu po lokalnem času. Medtem ko v nekaterih delih regije in v diaspori proslavljajo padec dolgoletnega avtokrata, se v Venezueli spopadajo z negotovostjo. Venezuelsko vrhovno sodišče je za začasno predsednico imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško posredovanje označila za ugrabitev in kršitev mednarodnega prava. Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno 'upravljale' državo in se močno vključile v sanacijo tamkajšnje naftne industrije, hkrati pa je Rodríguezovi zagrozil s posledicami, če ne bo sodelovala pri prenosu oblasti.

Švicarske oblasti so v nedeljo potrdile, da so uradno identificirale vseh 40 žrtev katastrofalnega požara, ki je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja zajel bar Le Constellation v elitnem smučarskem središču Crans-Montana. Med smrtnimi žrtvami prevladujejo mladi, saj je bila več kot polovica pokojnih mladoletnih, najmlajša žrtev pa je bila stara le 14 let. Preiskava je razkrila, da so bili med umrlimi poleg švicarskih državljanov tudi tujci iz Italije, Romunije, Francije, Turčije, Združenih arabskih emiratov in drugih držav. Policija v kantonu Valais je sporočila, da se preiskava vzroka tragedije osredotoča na uporabo t.i. fontan oziroma iskrivih svečk na steklenicah šampanjca. Te naj bi bile po prvih ugotovitvah postavljene preblizu stropa, kar je povzročilo bliskovit vžig in eksplozijo v natrpanem prostoru. V požaru je bilo poleg smrtnih žrtev poškodovanih še 119 ljudi, ki so jih zaradi hudih opeklin prepeljali v specializirane bolnišnice v Švici in sosednjih državah. Zaradi suma povzročitve smrti iz malomarnosti so oblasti uvedle kazensko preiskavo proti vodstvu lokala. Medtem ko se skupnost v Crans-Montani spominja žrtev s tihimi procesijami in žalno mašo, je švicarska vlada za prihodnji teden napovedala nacionalni dan žalovanja. Dogodek velja za eno najhujših nesreč v sodobni zgodovini države, ki je močno pretresla celotno evropsko javnost.

Ameriški predsednik Donald Trump je po dramatični vojaški operaciji pretekli konec tedna, v kateri so posebne enote ZDA v Caracasu zajele predsednika Nicolása Madura, razglasil, da so Združene države Amerike prevzele neposreden nadzor nad Venezuelo. Maduro je bil prepeljan v New York, kjer se bo v ponedeljek soočil z obtožbami o narkoterorizmu in trgovini z drogami na zveznem sodišču v Manhattnu. Trump je poudaril, da bo Washington državo vodil do varnega prehoda oblasti, hkrati pa je izrazil jasen interes za obnovo in upravljanje venezuelske naftne infrastrukture s pomočjo ameriških energetskih podjetij. Dogajanje v Caracasu ostaja napeto, saj je položaj začasne predsednice po ukazu vrhovnega sodišča zasedla dosedanja podpredsednica Delcy Rodríguez. Slednja je sprva obsodila ameriški vdor, kasneje pa je Washingtonu ponudila sodelovanje in dialog. Trump je Rodríguezovo že javno posvaril, da bo v primeru nesodelovanja s cilji ZDA doletela »hujša usoda kot Madura«. Bela hiša v regiji ohranja močno vojaško prisotnost, ki šteje okoli 15.000 vojakov, in ne izključuje dodatnih napadov, če venezuelske oblasti ne bodo omogočile popolnega dostopa do naravnih virov in preiskav kriminalnih mrež. Operacija je sprožila ostre odzive po vsem svetu in v ameriškem kongresu, kjer demokrati opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in suverenosti. Trump je v izjavah ob robu operacije stopnjeval retoriko tudi proti drugim državam v regiji; Kolumbijo je označil za »bolno« državo, Kubo pa za režim, ki je zaradi izgube venezuelske podpore tik pred propadom. Naftni trgi se na dogajanje odzivajo previdno, medtem ko se v Venezueli stopnjuje negotovost glede prihodnosti države pod ameriškim vodstvom.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v soboto, 3. januarja 2026, zajeta v obsežni vojaški operaciji ameriških posebnih enot Delta Force in obveščevalne službe CIA v prestolnici Caracas. Operacija, ki jo je ukazal ameriški predsednik Donald Trump, se je začela v zgodnjih jutranjih urah z letalskimi napadi na ključne vojaške objekte, vključno z oporiščem Fuerte Tiuna. Po navedbah ameriških uradnikov je bila akcija izvedena brez lastnih žrtev, medtem ko poročila iz Venezuele navajajo najmanj 40 mrtvih med vojaki in civilisti. Madura in njegovo soprogo so po zajetju s helikopterjem prepeljali na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, nato pa z letalom v New York. Ameriško pravosodno ministrstvo ju bremeni vodenja narkoteroristične zarote in trgovine s kokainom. Predsednik Trump je po operaciji napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele nadzor nad Venezuelo do vzpostavitve 'ustreznega prehoda', ter poudaril namero o aktivni vključitvi ameriških podjetij v prenovo in izkoriščanje venezuelske naftne infrastrukture. V Venezueli je ustavno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško posredovanje označila za barbarsko ugrabitev in kršitev mednarodnega prava. Kitajska in Rusija sta že zahtevali takojšnjo izpustitev Madura, medtem ko Združeni narodi opozarjajo na nevaren precedens v mednarodni politiki.

Švicarske oblasti so v nedeljo potrdila, da so uspešno identificirali vseh 40 žrtev uničujočega požara, ki je na silvestrovo zajel bar Le Constellation v elitnem smučarskem središču Crans-Montana. Tragedija je terjala visok davek med mladimi, saj je bila več kot polovica umrlih mladoletnih, najmlajša žrtev pa je bila stara le 14 let. Preiskava je pokazala, da so bili med ubitimi državljani Švice, Italije, Romunije, Francije, Turčije in Velike Britanije. Lokalna skupnost se je od žrtev poslovila z žalno procesijo in spominsko mašo, ki se je je udeležilo več sto ljudi. Medtem ko država žaluje, preiskovalci sumijo, da so požar povzročile kresničke na steklenicah šampanjca, ki so bile preblizu stropa. Zaradi sumov povzročitve smrti iz malomarnosti so oblasti uvedle kazensko preiskavo proti upravljavcema bara. Švica bo v prihodnjem tednu obeležila nacionalni dan žalovanja za žrtvami ene najhujših nesreč v novejši zgodovini države.

Izraelske oborožene sile so v zadnjih urah kljub veljavnemu dogovoru o prekinitvi ognja nadaljevale z vojaškimi operacijami na območju Gaze, pri čemer sta bila ubita dva Palestinca, eden pa je bil ranjen. Napadi so se zvrstili na več lokacijah, vključno z južnim delom enklave, kjer so bili v ločenih incidentih ubiti še trije ljudje. Poleg letalskih in kopenskih napadov v Gazi so izraelske enote izvedle tudi racije na zasedenem Zahodnem bregu, kjer so pridržale 20 oseb. Palestinsko gibanje Hamas je ostro obsodilo stopnjevanje izraelskih kršitev premirja in opozorilo, da tovrstna dejanja neposredno ogrožajo krhek mirovni sporazum. Po razpoložljivih podatkih so izraelski napadi od 10. oktobra, ko naj bi začela veljati prekinitev ognja po načrtu Donalda Trumpa, zahtevali življenja najmanj 414 Palestincev, več kot 1.100 pa je bilo poškodovanih. Izrael naj bi po poročilih razširil zasedbo tudi prek t. i. rumene črte na severu Gaze, kar dodatno zaostruje razmere na terenu.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto nagovoril javnost glede obnovljenih protivladnih protestov v državi. Hamenej je potegnil jasno ločnico med legitimnim izražanjem nezadovoljstva javnosti zaradi gospodarskih težav in nasilnimi izgredi. Poudaril je, da so protesti upravičeni, vendar je hkrati opozoril, da bodo izgredniki, ki povzročajo nemire in nasilje, deležni strogega ukrepanja državnih organov. Vrhovni voditelj je pozval iranske oblasti, naj se spopadejo s pritožbami državljanov in vzpostavijo dialog s tistimi, ki izražajo legitimno nezadovoljstvo. Po njegovih besedah se morajo uradniki pogovarjati s protestniki, medtem ko je treba povzročitelje nemirov ustaviti. Ti dogodki so neposredno povezani s preteklimi valovi nezadovoljstva, ki so jih spodbudili visoka inflacija in padec vrednosti nacionalne valute riala. Hamenej je s tem poskušal umiriti razmere, hkrati pa je utrdil svojo pozicijo glede ohranjanja javnega reda in miru v državi.

Združene države Amerike so v bliskoviti in obsežni vojaški operaciji, poimenovani Absolute Resolve, v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriške elitne enote Delta Force in obveščevalna služba CIA so operacijo izvedle v zgodnjih jutranjih urah, pri čemer so uporabile letalsko podporo in kibernetske napade za ohromitev venezuelske obrambe. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je bila operacija "briljantna", Maduro pa je bil z vojaško ladjo USS Iwo Jima in kasneje z letalom prepeljan v zvezni pripor v Brooklynu v New Yorku. Ameriško pravosodno ministrstvo je proti Maduru in njegovi soprogi uničilo obtožnico, ki ju bremeni narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina v ZDA ter nezakonitega posedovanja orožja. Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo do zagotovitve varne tranzicije oblasti, ob tem pa je poudaril namen vstopa ameriških naftnih podjetij za obnovo venezuelske energetske infrastrukture. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je dejanje označila za ugrabitev in kršitev mednarodnega prava. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala mešano; medtem ko nekateri opozicijski voditelji in venezuelska diaspora proslavljajo konec Madurovega režima, države, kot sta Kitajska in Rusija, ter Združeni narodi opozarjajo na nevaren precedens in kršitev suverenosti države. Poročila navajajo, da je bilo v spopadih ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti, razmere v državi pa ostajajo izjemno napete in negotove.

Švicarske oblasti so v nedeljo potrdile, da so identificirali vseh 40 žrtev uničujočega požara, ki je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja zajel bar Le Constellation v elitnem smučarskem središču Crans-Montana. Med smrtnimi žrtvami prevladujejo mladi, saj je bila več kot polovica pokojnih mladoletnih, med njimi pa je najmlajša žrtev štirinajstletno dekle. Identifikacijski postopek se je zaključil le nekaj dni po nesreči, ki velja za eno najhujših v novejši švicarski zgodovini. Preiskava vzroka nesreče je pokazala, da so ogenj najverjetneje povzročile kresničke na steklenicah šampanjca, ki so bile postavljene preblizu stropa v natrpanem kletnem prostoru. Švicarsko tožilstvo je proti upravljavcema bara že sprožilo kazensko preiskavo zaradi suma uboja iz malomarnosti. Medtem ko so se v Crans-Montani s tihim sprevodom in mašo spomnili žrtev, so sožalje izrekli številni svetovni voditelji, vključno s papežem Leonom XIV. V nesreči je bilo poškodovanih več kot 100 ljudi, med ubitimi pa so poleg švicarskih državljanov tudi tujci iz Italije, Romunije, Francije in Združenega kraljestva.

Posebne enote ameriške vojske Delta Force so v okviru obsežne vojaške operacije v Venezueli v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po aretaciji so ju z vojaškim letalom prepeljali v New York, kjer se bo Maduro v ponedeljek pred sodiščem v Manhattnu zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu in nezakonitem posedovanju orožja. Operacija predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se okrepile po napovedih Donalda Trumpa o nujnosti odstranitve socialističnega režima. Sin odstavljenega voditelja, Nicolás Ernesto Maduro Guerra, je po zajetju očeta pozval k odporu in organizaciji množičnih protestov po vsej državi. V svojem nagovoru je poudaril, da bo zgodovina pokazala, kdo so bili izdajalci, in zagotovil, da gibanje ne bo pokazalo šibkosti. Medtem ko se Venezuela pripravlja na nemire, so se na mednarodnih trgih že odzvale cene surovin, predvsem zlata, zaradi negotovosti glede prihodnje stabilnosti regije in usode venezuelske naftne industrije, ki jo ZDA načrtujejo revitalizirati z lastnimi podjetji.

Manchester United je po 14 mesecih odpustil trenerja Rubena Amorima. Kot razloge navajajo naraščajoče napetosti, slab management in rezultate. Amorim je prevzel vodenje leta 2024.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v nagovoru narodu ločil med legitimnimi protesti zaradi gospodarskih težav in nasilnimi nemiri, ki so v zadnjih dneh zahtevali najmanj osem smrtnih žrtev. Hamenej je poudaril, da so pritožbe državljanov glede visokih življenjskih stroškov in inflacije upravičene, ter pozval uradnike, naj se z njimi aktivno spopadajo in vzpostavijo dialog s prebivalstvom. Obenem je ostro obsodil nasilna dejanja in napovedal, da bodo tisti, ki povzročajo nemire, morali odgovarjati za svoja dejanja. Val protestov se je razširil po državi zaradi nezadovoljstva z gospodarskim stanjem, vključno z visokimi cenami in padcem vrednosti nacionalne valute. Hamenejeva izjava prihaja v času, ko se protivladne demonstracije stopnjujejo, kar povečuje pritisk na iranske oblasti. Vrhovni voditelj je izpostavil, da se morajo uradniki pogovarjati s tistimi, ki imajo legitimne pritožbe, medtem ko je za tiste, ki izvajajo nasilje, zahteval oster odziv varnostnih sil.

Ameriška vojska je v sodelovanju z obveščevalno službo CIA in posebnimi enotami Delta Force v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026 izvedla obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas. Med operacijo so ameriški specialci zajeli dolgoletnega venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, ju s helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima, nato pa z letalom v New York. Maduro je trenutno pridržan v zveznem pripornem centru Metropolitan v Brooklynu, kjer čaka na prvo zaslišanje pred sodiščem v Manhattnu. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljen judiciozen prehod oblasti. Trump je poudarila, da bodo v državo vstopile ameriške naftne družbe, ki bodo obnovile uničeno infrastrukturo. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo dotedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško posredovanje označila za barbarsko ugrabitev in kršitev mednarodnega prava. Po poročanju tujih medijev je v napadih na vojaške objekte v Caracasu umrlo najmanj 40 oseb, med njimi so bili tako pripadniki vojske kot civilisti.

Švicarske oblasti so v nedeljo potrdile, da so uradno identificirale vseh 40 oseb, ki so izgubile življenje v tragičnem požaru v baru Le Constellation v elitnem smučarskem središču Crans-Montana. Nesreča, ki se je zgodila v zgodnjih jutranjih urah na novo leto, je zahtevala visoko število žrtev med mladimi, saj je bila več kot polovica umrlih mlajša od 18 let. Najmlajša žrtev je bila stara komaj 14 let. Med identificiranimi so poleg švicarskih državljanov tudi tujci iz Italije, Romunije, Francije, Turčije in Združenih arabskih emiratov. Preiskovalci so ugotovili, da so požar najverjetneje povzročile kresničke na steklenicah šampanjca, ki so bile preblizu stropa in so zanetile ogenj v kletnih prostorih bara. Poleg smrtnih žrtev je bilo v ognju poškodovanih še 119 ljudi, mnogi s hudimi opeklinami. Švicarsko tožilstvo je že uvedlo kazensko preiskavo proti upravljavcema bara zaradi suma povzročitve smrti iz malomarnosti. V mestu je v nedeljo potekala tiha procesija in žalna maša, v Švici pa bodo prihodnji teden razglasili dan nacionalnega žalovanja. Sožalje so med drugim izrekli predsednik države Guy Parmelin in papež Leon XIV.