Bangladeš je prepovedal predvajanje lige IPL zaradi naraščajočih napetosti z Indijo. Prepoved je bila uvedena po tem, ko je ekipa Kolkata Knight Riders (KKR) na zahtevo indijske kriket komisije (BCCI) izpustila bangladeškega metalca Mustafizurja Rahmana.

Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavnem vojaškem posegu v Venezueli napovedal možnost novih napadov, hkrati pa poudaril, da bodo ameriška naftna podjetja investirala milijarde dolarjev v obnovo venezuelske energetske infrastrukture. Trump je potrdil, da embargo na venezuelsko nafto ostaja v veljavi, dokler se razmere popolnoma ne stabilizirajo. Odločitev sledi dramatičnim dogodkom, ko so ameriške sile v začetku januarja 2026 v Caracasu zajele predsednika Nicolása Madura. Analitiki ocenjujejo, da bo kratkoročni vpliv ameriških vojaških akcij na svetovne cene nafte omejen, vendar dolgoročna negotovost povzroča nemir na trgih. Medtem je vršilka dolžnosti predsednice Venezuele Delcy Rodríguez zavzela spravljivejši ton in predlagala sodelovanje z Združenimi državami Amerike pri skupnem razvoju, kljub Trumpovim grožnjam z dodatnimi napadi in pritiski za odprtje naftnega sektorja tujim vlagateljem. Razmere v državi ostajajo napete, saj ZDA krepijo svoj vpliv na obnovo ključnih gospodarskih panog v tej z nafto bogati državi.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v javnem nagovoru podprl ekonomske zahteve prebivalstva, a hkrati ostro obsodil nasilne nemire, ki so v državi zahtevali najmanj osem smrtnih žrtev. Hamenej je poudaril, da so mirni protesti zaradi gospodarskih težav legitimni, vendar je zahteval odločno ukrepanje proti tistim, ki jih je označil za izgrednike. Po njegovih besedah morajo državni uradniki prisluhniti državljanom in se z njimi zaplesti v dialog, medtem ko je za nasilna dejanja napovedal stroge sankcije. Napetosti v Iranu so se stopnjevale zaradi vse večjega nezadovoljstva z gospodarskim stanjem v državi, kar je sprožilo val demonstracij v večjih mestih. Hamenej je v svojem govoru jasno začrtal mejo med tistimi, ki izražajo upravičeno nezadovoljstvo, in tistimi, ki po njegovem mnenju spodkopavajo varnost države. Pozval je oblasti, naj naslovijo pritožbe javnosti, obenem pa je izrazil prepričanje, da morajo biti izgredniki postavljeni na svoje mesto, da se prepreči nadaljnje širjenje nasilja.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta v priporu v New Yorku, potem ko so ju ameriške elitne sile Delta Force zajele v dramatični vojaški operaciji v prestolnici Caracas. Ameriški predsednik Donald Trump je akcijo, ki se je začela v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, označil za "briljantno" in napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje države, dokler ne bo omogočen varen in pravičen prehod oblasti. Operacija se je začela z obsežnimi zračnimi napadi na vojaške in vladne cilje v Caracasu, ki so povzročili izpad električne energije po celotni prestolnici. Po navedbah ameriških uradnikov so pripadniki posebnih enot vdrli v predsedniško rezidenco, ki jo je Trump opisal kot "trdnjavo", ter Madura in Floresovo zajeli, preden sta se uspela zateči v varno sobo. Par so s helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima, nato pa z letalom v zvezno državo New York. Po navedbah nekaterih virov naj bi v napadih umrlo najmanj 40 ljudi. Maduro se bo na zveznem sodišču v Manhattanu soočil z obtožbami narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina ter nezakonitega posedovanja orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da sta oba obtoženca že na ameriških tleh in se bosta morala zagovarjati pred ameriškim pravosodnim sistemom. Medtem ko del venezuelske diaspore proslavlja padec režima, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi izrazili resno zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in postavljanja nevarnega precedensa. Trump je medtem že nakazal, da si bodo ZDA prizadevale za vstop ameriških naftnih podjetij na venezuelski trg, da bi obnovili tamkajšnjo infrastrukturo.

Švicarska policija je v nedeljo potrdila, da so identificirali vseh 40 smrtnih žrtev katastrofalnega požara, ki je v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026 zajel bar Le Constellation v elitnem smučarskem središču Crans-Montana. Med mrtvimi prevladujejo mladi, saj je bila več kot polovica žrtev mlajših od 18 let, najmlajša žrtev pa je bila stara komaj 14 let. Poleg 40 smrtnih žrtev je bilo v ognjeni stihiji poškodovanih še 119 ljudi, ki so jih zaradi hudih opeklin prepeljali v bolnišnice v Švici in sosednjih državah. Preiskovalci so ugotovili, da so požar najverjetneje povzročile kresničke na steklenicah šampanjca, ki so jih držali preblizu stropa, kar je povzročilo bliskovit vžig v polnem lokalu. Kantonalna policija v Valaisu je sprožila kazensko preiskavo proti upravljavcema lokala zaradi suma povzročitve smrti iz malomarnosti. V mestu se je v nedeljo zbralo več kot tisoč ljudi, ki so se z molkom in tiho procesijo poklonili žrtvam, sožalje pa je svojcem prek krajevnega škofa izrekel tudi papež Leon XIV. Švica bo v prihodnjem tednu razglasila dan žalovanja.

Švicarske oblasti so v nedeljo uradno potrdile, da so identificirali vseh 40 oseb, ki so izgubile življenje v katastrofalnem požaru v baru Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana. Tragedija se je zgodila med praznovanjem novega leta, ko je ogenj zajel priljubljeno zbirališče v švicarskih Alpah. Policija kantona Valais je sporočila, da so med preminulimi v veliki meri mladi ljudje, saj je bila več kot polovica žrtev mlajša od 18 let. Preiskovalci so morali opraviti zahtevno delo, saj je bila identifikacija zaradi silovitosti požara dolgotrajna. Do uradne potrditve identitete vseh preminulih prihaja le nekaj dni po dogodku, ki je pretresel švicarsko in svetovno javnost. Medtem ko se svojci pripravljajo na pogrebe, oblasti nadaljujejo s podrobno preiskavo vzrokov za izbruh ognja in morebitne odgovornosti upravljavcev objekta, saj je bilo v času nesreče v lokalu več kot sto ljudi.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto nagovoril državljane po valu novih demonstracij, v katerih je umrlo najmanj osem ljudi. Hamenej je v svojem govoru potegnil jasno mejo med legitimnimi gospodarskimi pritožbami prebivalstva in nasilnimi nemiri, ki jih po njegovih besedah izvajajo izgredniki. Poudaril je, da so protesti zaradi ekonomskih težav upravičeni, vendar je hkrati opozoril, da se bodo tisti, ki izvajajo nasilje, spopadli s strogimi ukrepi države. Vrhovni voditelj je pozval državne uradnike, naj stopijo v dialog z državljani, ki imajo utemeljene pritožbe glede gospodarskega stanja. Po Hamenejevih besedah se morajo oblasti pogovarjati s tistimi, ki mirno protestirajo, medtem ko je za tiste, ki povzročajo nemire, dejal, da jih je treba postaviti na njihovo mesto. Stopnjevanje napetosti v državi je neposredna posledica globoke gospodarske krize in visoke inflacije, ki sta na ulice pognali številne Irance, vendar režim kljub priznanju legitimnosti zahtev ne namerava dopustiti ogrožanja javnega reda.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno in dramatično vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki elitne enote Delta Force v prestolnici Caracas zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki so jo poimenovali 'Operation Absolute Resolve', označil za zgodovinski uspeh in 'briljantno' demonstracijo ameriške vojaške moči. Po navedbah ameriških uradnikov so Madura in njegovo soprogo že prepeljali v New York, kjer se bosta spopadala z obtožbami o narkoterorizmu, trgovini z drogami in nezakonitem posedovanju orožja. Operacija se je začela v zgodnjih jutranjih urah z letalskimi napadi na ključne vojaške in vladne objekte v Caracasu, kar je povzročilo prekinitev oskrbe z električno energijo in komunikacijskimi omrežji po celotni prestolnici. Ameriški komandosi so vdrli v predsedniško rezidenco, ki jo je Trump opisal kot trdnjavo, in par zajeli v spalnici. Kljub trditvam o minimalnih žrtvah na ameriški strani, poročila iz Venezuele navajajo, da je bilo v napadih ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Trump je po zajetju napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti, pri čemer je poudaril pomen venezuelskih naftnih rezerv za ameriška podjetja. Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala z mešanimi občutki; medtem ko so nekateri zavezniki ZDA in venezuelska diaspora operacijo proslavili kot konec diktature, so Rusija, Kitajska in več latinskoameriških držav dejanje ostro obsodile kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je opozoril na nevaren precedens, ki ga takšna enostranska vojaška akcija postavlja v svetovni politiki. V New Yorku, kjer je Maduro trenutno zaprt v zveznem priporu v Brooklynu, so že potekali prvi protesti proti ameriški agresiji.

Švicarske oblasti so v nedeljo potrdile, da so uradno identificirale vseh 40 žrtev, ki so življenje izgubile v uničujočem požaru v baru Le Constellation v smučarskem letovišču Crans-Montana. Tragedija, ki se je zgodila v zgodnjih jutranjih urah na novo leto, je zahtevala predvsem mlada življenja, saj je bila več kot polovica žrtev mlajša od 18 let. Najmlajša žrtev je bila stara komaj 14 let. Poleg 40 mrtvih je bilo v ognju, ki se je hitro razširil po polnem lokalu, poškodovanih še 119 ljudi, mnogi med njimi so utrpeli hude opekline. Preiskovalci so na podlagi prvih ugotovitev sporočili, da so požar najverjetneje povzročile prskalice na steklenicah šampanjca, ki so jih med praznovanjem držali preblizu stropa. Zaradi suma povzročitve smrti iz malomarnosti so oblasti že uvedle kazensko preiskavo proti vodstvu lokala. V spomin na žrtve se je v Crans-Montani v nedeljo zbralo na stotine ljudi, ki so se v tihem sprevodu poklonili pokojnim, sožalje pa je izrazil tudi papež Leon XIV. Švica bo v prihodnjem tednu obeležila nacionalni dan žalovanja.

Švicarske oblasti so uradno potrdile, da so identificirali vseh 40 oseb, ki so izgubile življenje v katastrofalnem požaru v baru Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana. Tragedija se je zgodila med praznovanjem novega leta, ko je ogenj zajel priljubljeno zbirališče v švicarskih Alpah. Policija je s tem zaključila dolgotrajen postopek identifikacije trupel, ki je zahteval natančne forenzične analize zaradi silovitosti požara. Istočasno s procesom identifikacije poteka obsežna kazenska preiskava, ki je usmerjena proti dvema upravnikoma bara. Preiskovalci preverjajo sume uboja iz malomarnosti in morebitne kršitve varnostnih predpisov, saj je bilo v času nesreče v objektu večje število ljudi, kot bi bilo primerno. V nesreči je poleg smrtnih žrtev več kot 100 ljudi utrpelo različne poškodbe, preiskava pa se osredotoča tudi na francoska zakonska moža, ki sta upravljala z objektom.

Vojna v Ukrajini se je prevesila v 1411. dan, ki so ga zaznamovali novi ruski zračni napadi in uničevanje infrastrukture. Ruske sile so nadaljevale z ofenzivnimi operacijami na vzhodu države, medtem ko so ukrajinske obrambne sile poročale o sestrelitvah ruskih brezpilotnih letal in raket nad naseljenimi območji. Razmere na fronti ostajajo izjemno napete, zlasti v regijah Doneck in Lugansk, kjer so poročali o novih poškodbah civilnih objektov. V zadnjih dneh je opaziti stopnjevanje ruske retorike o neizbežni zmagi, kar se odraža v povečani intenzivnosti napadov na energetsko in pristaniško infrastrukturo. Ukrajinska stran medtem opozarja na nujnost dodatne zračne obrambe, saj so razbitine sestreljenih raket povzročile znatno gmotno škodo na stanovanjskih stavbah. Kljub trditvam o napredovanju mirovnih pogajanj v začetku leta se spopadi na terenu ne umirjajo, temveč se širijo tudi na rusko ozemlje, kjer Ukrajina z droni cilja na strateške objekte, kot so rafinerije nafte in vojaška skladišča.

Začasna predsednica Venezuele, Delcy Rodríguez, se je po nastopu na položaj sestala s svojim kabinetom in ZDA pozvala k sodelovanju. Vrhovno sodišče Venezuele ji je odredilo takojšnjo prevzem funkcije. Trump pa je zagrozil z visokimi kaznimi, če ne bo ravnala 'pravilno'. Maduro je bil premeščen iz zapora na sodišče.

Donald Trump je ponovil, da ZDA potrebujejo Grenlandijo zaradi nacionalne varnosti, kar je sprožilo ostre odzive. Danska premierka Mette Frederiksen je Trumpa pozvala, naj preneha z grožnjami glede prevzema Grenlandije, medtem ko je grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen Trumpovo retoriko označil za nesprejemljivo in nespoštljivo.

Podpredsednik komisije I indonezijskega parlamenta (DPR RI), Sukamta, je aretacijo Nicolása Madura s strani ameriške vojske označil za grožnjo mednarodni suverenosti in ne zgolj bilateralni spor. Delcy Rodriguez, znana po svoji antiimperialistični retoriki in vzdevku "tigrica", je ZDA ponudila sodelovanje. Začeli so se pogovori med Venezuelo in ZDA.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno in bliskovito vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki elitne enote Delta Force v prestolnici Caracas zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so ameriške sile par zajele v njunih zasebnih prostorih znotraj močno varovane rezidence. Operacija se je začela s koordiniranimi zračnimi napadi na ključne vojaške in komunikacijske točke po vsej državi, kar je povzročilo obsežne izpade električne energije in paralizo venezuelskega obrambnega sistema. Po zajetju so Madura prepeljali na ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima, od koder je bil s helikopterjem in kasneje z letalom prepeljan v New York. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo omogočen varen in pravičen prehod oblasti. Napovedal je neposredno vključevanje ameriških naftnih podjetij v obnovo venezuelske energetske infrastrukture, s čimer bi državi ponovno zagotovili gospodarsko stabilnost. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da sta Maduro in njegova soproga obtožena narkoterorizma, pranja denarja in trgovine z drogami. Maduro je trenutno zaprt v zveznem priporu v Brooklynu in bo v ponedeljek stopil pred zveznega sodnika na Manhattnu. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško posredovanje označila za nezakonit napad na suverenost države.

Švicarska policija je v nedeljo, 4. januarja 2026, potrdila, da so preiskovalci uspešno identificirali vseh 40 oseb, ki so izgubile življenje v uničujočem požaru v baru Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana. Tragedija, ki se je zgodila le nekaj minut po polnoči na silvestrovo, je pretresla državo, saj je med smrtnimi žrtvami več kot polovica mladoletnikov. Najmlajša žrtev je bila stara komaj 14 let. Poleg 40 mrtvih je bilo v ognju poškodovanih še 119 ljudi, med katerimi so številni utrpeli hude opekline. Preiskava je razkrila, da so bili za izbruh ognja po vsej verjetnosti krivi kresnički oziroma ognjemetne svečke na steklenicah šampanjca, ki so jih premaknili preblizu stropne obloge. Oblasti so proti upravljavcema bara že uvedle kazensko preiskavo zaradi suma uboja iz malomarnosti. Med žrtvami so poleg švicarskih državljanov tudi tujci iz Italije, Romunije, Francije, Turčije in Izraela. V spomin na preminule se je v mestu zbralo več sto ljudi, ki so se v tihem sprevodu poklonili žrtvam, sožalje pa je izrekel tudi papež.

Nicolása Madura, odstavljenega venezuelskega predsednika, in njegovo ženo Cílio Flores so prepeljali v New York, kjer se bosta soočila s sodiščem zaradi obtožb o narkoterorizmu. Madurov sin je obljubil odpor v Venezueli in pozval k protestom po aretaciji njegovega očeta s strani ameriških sil.

Pariško sodišče je v primeru spletnega nadlegovanja Brigitte Macron deset ljudi spoznalo za krive. Ena oseba je bila obsojena na šest mesecev zapora zaradi širjenja lažnih informacij o spolu in starosti francoske prve dame.

Ameriške elitne enote Delta Force so v noči na soboto izvedle obsežen vojaški vdor v Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in potrdil, da so Madura že prepeljali v New York, kjer se bo spopadel z obtožbami narkoterorizma in tihotapljenja mamil. Po poročanju virov so ameriške sile ob vdoru v prestolnico Caracas izvedle zračne napade na vojaške objekte, pri čemer naj bi po podatkih venezuelskih oblasti umrlo najmanj 40 ljudi. Trump je v izjavah za javnost poudaril, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile stabilen prehod oblasti. Napovedal je tudi aktivno vključevanje ameriških naftnih družb v sanacijo tamkajšnje naftne infrastrukture. Medtem ko je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, je Trump že izrazil opozorilo, da bo morala nova voditeljica sodelovati z Washingtonom, sicer jo čaka podobna usoda kot Madura. Mednarodna skupnost je na dogodke reagirala deljeno; medtem ko so nekatere sosednje države in opozicija operacijo pozdravile, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi opozorili na kršenje mednarodnega prava in nevaren precedens.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je med poletom na letalu Air Force One podal ostre izjave glede razmer v Latinski Ameriki, pri čemer je namignil na morebitno vojaško posredovanje proti vladi v Kolumbiji. Trump je Kolumbijo označil za "zelo bolno" državo in dejal, da mu ideja o vojaški operaciji, usmerjeni proti tamkajšnji vladi, zveni dobro. Njegove izjave so povzročile precejšnje razburjenje v diplomatskih krogih, saj gre za neobičajno stopnjevanje retorike proti državi, ki je bila tradicionalno ključna zaveznica ZDA v regiji. Poleg Kolumbije je Trump omenil tudi Mehiko in Kubo, pri čemer je za slednjo ocenil, da je tik pred propadom. Njegovi komentarji so neposredno povezani z naraščajočimi napetostmi med Washingtonom in kolumbijskim predsednikom Gustavom Petrom. Do zaostritve prihaja v času, ko ZDA krepijo svoje operacije na Pacifiku, kjer so že izvedle napade na plovila, domnevno povezana s trgovino z mamili. Kritiki opozarjajo, da Trumpova retorika in napovedi o ukinitvi pomoči za boj proti drogam pomenijo resno grožnjo stabilnosti v regiji.