APDEJT.si

Južnokorejski uradniki in poslovneži se v zadnjem poskusu pridružujejo prizadevanjem za sklenitev trgovinskega sporazuma z ZDA. Vlada se pogaja z ZDA s paketom, ki se osredotoča na področja, kjer lahko obe državi dosežeta vzajemno koristne rezultate. Pritisk na Južno Korejo se je povečal, odkar je Japonska prejšnji teden sklenila dogovor z ZDA.

Tajska vlada in finančno ministrstvo sta rahlo zvišala napoved gospodarske rasti za leto 2025 na 2,2 odstotka, kar je minimalno več od prejšnjih 2,1 odstotka. Medtem se Vietnam in Indonezija soočata z novimi ameriškimi carinami v višini 20 oziroma 19 odstotkov, kar je bistveno manj od ravni, napovedanih aprila.

Malezija je zaključila predhodno študijo izvedljivosti glede uporabe jedrske energije kot primarnega vira energije za državo. Začasne ugotovitve kažejo na pomemben potencial jedrske energije za zagotavljanje stabilne, čiste in zanesljive oskrbe. Minister Chang Lih Kang je poudaril, da se Malezija s tem korakom približuje vključitvi jedrske energije v svojo dolgoročno strategijo energetskega prehoda.

Donald Trump je omenil možnost uvedbe carin v višini 20 do 25 odstotkov za indijsko blago, čeprav odločitev še ni dokončna. Indija je izrazila pripravljenost ponuditi ničelne carine na določene izdelke, kot so avtomobilski deli in farmacevtski izdelki. Medtem pa se zapleta pri vprašanju izvoza gensko spremenjenih poljščin iz ZDA v Indijo, saj New Delhi takšnega uvoza ne dovoli.

Kitajski in ameriški uradniki so se strinjali, da si bodo prizadevali za podaljšanje 90-dnevnega premirja pri carinah, po zadnjem krogu dvodnevnih pogovorov za dosego trgovinskega sporazuma pred rokom 12. avgusta. Kitajski strateg je predlagal, da bi Kitajska morala upoštevati prihodnje vizije ameriških desničarskih tehnoloških baronov za popolnejšo sliko politik druge Trumpove administracije. Ameriški in kitajski uradniki so se 29. julija dogovorili za podaljšanje 90-dnevnega premirja pri carinah.

Administracija Donalda Trumpa je presenetljivo spremenila svoj pristop do vojne v Ukrajini, saj je Rusiji dala 50 dni časa za smiselna mirovna pogajanja, sicer bo Ukrajini dobavila orožje, ki ga bo plačala Evropa. Pred tem se je Trumpova administracija v juniju v konfliktu med Izraelom in Iranom postavila na stran Izraela. Medtem so cene nafte poskočile za več kot 3 odstotke, saj ameriški pritisk na Rusijo in optimizem glede trgovinskega dogovora vplivata na trge.

Avstralski premier Anthony Albanese in kandidat za župana New Yorka Zohran Mamdani sta izrazila začudenje nad izjavo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, da v Gazi ni lakote. Izpostavljena je bila tudi zgodovinska vloga Združenega kraljestva pri vzpostavitvi Izraela in posledični okupaciji Palestine.

Avstralija je potrdila vključitev YouTuba v svojo prepoved družbenih medijev za otroke, mlajše od 16 let, s čimer je preklicala prejšnjo odločitev o izjemi za to platformo.

Tajska je obtožila Kambodžo "flagrantne kršitve" premirja po obmejnem spopadu, ki se je zgodil 30. julija. Bangkok trdi, da je šlo za jasno prekršitev dogovora, medtem ko je Kambodža predhodno zanikala, da bi kršila premirje.

Podnebni urad Združenih narodov je v Bruslju sklical nujni sestanek zaradi zaskrbljenosti, da bi visoke cene namestitev za letošnji podnebni vrh COP30 v Braziliji lahko iz pogajanj izključile revnejše države. Srečanje je bilo sklicano v torek, da bi obravnavali finančne ovire, ki bi lahko preprečile udeležbo vsem zainteresiranim stranem.

Ameriški finančni minister Scott Bessent je opozoril kitajske uradnike, da bi nadaljnji nakupi sankcionirane ruske nafte lahko povzročili 100-odstotne carine, ki bi jih določil ameriški kongres. Bessent je kritiziral tudi Peking zaradi nakupov iranske nafte in prodaje tehnologije, ki naj bi poganjala rusko vojno v Ukrajini. Kitajska naj bi sicer Bessentu sporočila, da bo zaščitila svojo energetsko suverenost.

Izbrani kandidat Donalda Trumpa za veleposlanika na Tajskem je poudaril, da mejni konflikti ne prispevajo k zavezništvu. Prav tako je pozval Tajsko, naj ne podeljuje legitimnosti vojaški vladi v sosednjem Mjanmaru.

Podjetje L'Oréal je zabeležilo razočarane prodajne rezultate zaradi upočasnitve v Evropi in Severni Aziji, kar je pripisalo negotovosti potrošnikov, ki jo je povzročila tarifna politika ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Medtem je ameriška centralna banka Federal Reserve pričakovano ohranila obrestne mere, kljub Trumpovim pritiskom, saj se tarifni pritiski na cene postopoma širijo po gospodarstvu.

Malezijska vlada je opustila načrt o uvedbi davka na visoko vrednostno blago (HVGT). Finančni minister Anwar Ibrahim je pojasnil, da je načelo obdavčitve luksuznih predmetov že vključeno v revidirano strukturo prometnega davka.

Odbor ameriškega predstavniškega doma, ki ga vodijo republikanci, je zavrnil zahtevo dolgoletne sodelavke pokojnega obsojenega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina, Ghislaine Maxwell, za imuniteto pred nadaljnjim pregonom. Maxwellova je imuniteto zahtevala kot pogoj za pričanje pred odborom, sredi politične nevihte, ki obkroža predsednika Donalda Trumpa.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je preložil načrtovano potovanje k preostalim zaveznicam v Ameriki, ki bi se sicer začelo prihodnji mesec. Odločitev je bila sprejeta zaradi uničenja, ki ga je povzročil tajfun, in pričakovanih nadaljnjih močnih padavin na otoku. Cilj potovanja je bil okrepiti podporo v regiji, kjer so nekatere države diplomatsko priznale Kitajsko namesto Tajvana.

Napovedane povišane carine Donalda Trumpa bi lahko pomembno vplivale na ameriško gospodarstvo, zvišale stroške za tovarne do 4,5 % in upočasnile rast BDP v drugem četrtletju. Medtem ko administracija poudarja uspešnost pogajalskega stila, analitiki opozarjajo na pomanjkanje podrobnosti v trgovinskih dogovorih in tveganje za višjo inflacijo. Tarife bi lahko prizadele širok spekter izdelkov, od kave in riža do kakava in elektronike.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te ni imel prepovedi obiska v ZDA, saj po navedbah zunanjega ministrstva v bližnji prihodnosti ni načrtoval potovanja v tujino. Medtem je opozicija vložila nujni predlog, ki se nanaša na trgovinska pogajanja z ZDA in mejni konflikt s Kambodžo, po pozivu predsednika ZDA Donalda Trumpa k prekinitvi ognja med Kambodžo in Tajsko.

Ameriški predsednik Donald Trump je določil nov, skrajšani rok 10 do 12 dni, v katerem mora Rusija pokazati napredek pri končanju vojne v Ukrajini. Trump je napovedal, da bodo ZDA začele uvajati carine in druge ukrepe proti Rusiji, če Moskva v tem roku ne bo pokazala napredka. Izrazil je tudi, da ga morebitni vpliv sankcij na trg nafte in cene ne skrbi, čeprav bi njegova odločitev lahko ZDA potegnila v vojno z Rusijo.

V Angolski prestolnici Luanda so izbruhnili nasilni protesti zaradi podražitve goriva, ki so zahtevali najmanj štiri življenja in povzročili več sto aretacij. Po včerajšnjem obsežnem plenjenju je javni prevoz v Luandi še vedno ustavljen, trgovine pa zaprte, medtem ko se nemiri v nekaterih delih prestolnice nadaljujejo.