Vladimir Putin je ponovno pozval k dialogu po tem, ko je Donald Trump preložil njun sestanek. Tiskovna predstavnica Bele hiše, Caroline Leavitt, je izjavila, da srečanje med Trumpom in Putinom ni popolnoma izključeno.

ZDA so uvedle sankcije proti ruskima naftnima družbama Rosneft in Lukoil zaradi pomanjkanja zavezanosti Rusije k mirovnemu sporazumu za končanje vojne v Ukrajini. Finančni minister ZDA, Skot Besents, je napovedal sankcije proti družbama. Evropska unija je sprejela prepoved uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG).

EU je sprejela 19. sveženj sankcij proti Rusiji, namenjen zmanjšanju prihodkov od nafte in plina. Ukrajinski predsednik Zelenski je pozdravil nove sankcije in jih označil za zelo pomembne, saj meni, da so močno sporočilo Rusiji. Poudaril je tudi potrebo po hitri odločitvi glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja, pri čemer bi Kijev del sredstev uporabil za nakup orožja.

Evropska unija je uvedla prepoved uvoza ruskega utekočinjenega plina, medtem ko so ZDA sankcionirale dve največji ruski naftni družbi zaradi nadaljevanja vojne v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Zelenski je pozdravil nove sankcije EU in ZDA kot zelo pomembne.

Donald Trump je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom zaradi neuspešnih pogovorov o končanju vojne v Ukrajini. Trump je dejal, da pogovori s Putinom o Ukrajini "ne pripeljejo nikamor" in uvedel sankcije proti največjim ruskim naftnim podjetjem, Rosneftu in Lukoilu. Trump je tudi pozval Zelenskega, da bi bil "bolj razumen".

ZDA so zaradi zavračanja Rusije, da bi ustavila vojno v Ukrajini, uvedle sankcije proti ruskima naftnima velikanoma Rosneft in Lukoil. Trump je poudaril, da pogovori s Putinom ne vodijo nikamor in izrazil upanje, da bo Putin postal razumen po uvedbi sankcij. Napovedal je tudi, da bo za posredovanje prosil kitajskega predsednika Xi Jinpinga.

Po odpovedi srečanja z ruskim predsednikom Putinom se je ameriški predsednik Trump sestal z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem. Rutte je pohvalil Trumpova prizadevanja za prekinitev ognja na Bližnjem vzhodu in se strinjal z njegovo odločitvijo, da Ukrajini ne dobavi raket Tomahawk v vojni z Rusijo. Trump je tudi izjavil, da so ameriške tarife pripomogle k reševanju petih ali šestih vojn, vključno z vojnami med Indijo in Pakistanom.

Donald Trump je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti, ker ni želel 'zapravljenega' srečanja. Trump je dejal, da si ne želi izgubljati časa, posebej ker Rusija ni resna glede prekinitve ognja v Ukrajini. ZDA so izrazile razočaranje, vendar so poudarile, da še naprej podpirajo Ukrajino in spodbujajo resnično mirovno rešitev.

Donald Trump je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom zaradi zaostrenih napetosti in ruskega neupoštevanja prekinitve ognja v Ukrajini. Putin je odgovoril z vodenjem jedrskih vaj po kopnem, morju in zraku, kljub temu pa Kremelj trdi, da se priprave na vrh nadaljujejo. V ruskem zračnem napadu na Kijev je bilo ubitih najmanj šest ljudi.

Srečanje med ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, ki je bilo napovedano za ta teden, je bilo preloženo. Ruska državna agencija RIA je citirala namestnika ruskega ministra, ki je dejal, da dogovor za srečanje sploh ni obstajal in da so potrebne priprave.

Japonski parlament je izvolil strogo konservativno Sanae Takaichi za prvo žensko premierko države po koalicijski pogodbi vladajoče Liberalno demokratske stranke z novim partnerjem.

Načrtovano srečanje med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom je bilo preloženo, saj je Rusija zavrnila takojšnjo prekinitev ognja v Ukrajini. Trump je izjavil, da ne želi 'zapravljenega srečanja'. Poljski zunanji minister je izrazil zadržke glede zagotavljanja varnosti ruskemu predsedniku, če bi letel nad poljskim ozemljem. Generalni sekretar Nata Mark Rutte se je odpravil v Washington na pogovore s Trumpom.

Izrael je po začasni prekinitvi ponovno dovolil vstop humanitarne pomoči v območje Gaze, vendar pod strogimi varnostnimi pogoji. Odločitev sledi dogovorom in inšpekcijam. Hkrati pa imaginarna meja, določena s sporazumom o prekinitvi ognja, ostaja smrtonosna cona za Palestince v Gazi.

Katar je obtožil Izrael kršenja dogovora o prekinitvi ognja v Gazi po napadih na Hamas. Medtem se je podpredsednik ZDA, JD Vance, mudil v Izraelu, da bi pomagal stabilizirati prekinitev ognja, Bela hiša pa si je prizadevala ohraniti premirje kljub zaskrbljenosti glede morebitnega izraelskega napada. Hamas je Izraelu vrnil truplo Tala Haimija. Predsednik Abas je izjavil, da bi se Hamas lahko preoblikoval v politično stranko, če bi predal orožje in priznal Izrael. ZDA so povečale diplomatski pritisk na Izrael zaradi suma, da bi premier Netanyahu lahko odstopil od dogovora.

Večina držav članic Evropske unije se je dogovorila o postopni prepovedi uvoza ruskega plina do konca leta 2027, kar predstavlja odločilen korak k zmanjšanju geopolitičnih tveganj in zagotavljanju zanesljive oskrbe. Danska, ki trenutno predseduje EU, bo vodila pogajanja za dokončno sprejetje te odločitve.

Japonski parlament je izvolil ultrakonservativno Sanae Takaichi za prvo premierko države. Takaichi, varovanka umorjenega nekdanjega premierja Shinza Abeja, je bila izvoljena v času pretresov v japonski politiki.

Svet Evropske unije je sprejel odločitev o prepovedi tranzita ruskega plina skozi EU v tretje države, ki bo začela veljati 1. januarja 2026. Prepoved vključuje tudi uvoz ruskega plina v države EU. Srbski uradniki so izrazili zaskrbljenost, saj menijo, da bo ta odločitev katastrofalna za Srbijo.

Izraelske sile so izvedle vrsto smrtonosnih napadov v Gazi, trdeč, da so teroristi Hamasa ubili dva vojaka. Kljub temu je bil mejni prehod Kerem Shalom med Izraelom in Gazo ponovno odprt. Analiza Times of Israel pa opozarja, da se Hamas ne obnaša kot poražena sila, kar ogroža celoten armistrij.

V Pragi so potekali protesti proti imenovanju kandidata stranke Motoristi za ministra za okolje. Demonstranti trdijo, da stranka zanika znanstvena dejstva o podnebnih spremembah in da bi njihova prisotnost na čelu ministrstva ogrozila varstvo češke narave. Predsednik stranke, Petr Macinka, je v preteklosti obljubljal, da bo "tekla zelena kri".

Benjamin Netanyahu, izraelski premier in vodja stranke Likud, je napovedal, da bo ponovno kandidiral na parlamentarnih volitvah leta 2026. Izjavo je podal na televizijskem kanalu Channel 14, kjer je izrazil prepričanje, da bo s podporo ljudi zmagal.