Po poročilih o močnih eksplozijah v Caracasu, je ameriški predsednik Donald Trump trdil, da je bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro aretiran. Ameriška vlada je potrdila, da je seznanjena z eksplozijami v Caracasu, vendar Bela hiša in Pentagon dogodkov še nista komentirala. Minister David van Weel (Zunanje zadeve) je sporočil, da pozorno spremlja dogajanje v Venezueli, a je dodal, da je situacija še vedno nejasna.

Donald Trump je potrdil, da so ameriške specialne enote aretirale Nicolása Madura in ga s soprogo prepeljale z vojaško ladjo v New York. Dejal je, da bo ZDA začasno upravljala Venezuelo, dokler ne bo mogoče varno prenesti oblasti, in ni izključil ponovnega posredovanja.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA začasno prevzele nadzor nad Venezuelo in potrdil zajetje Nicolása Madura in njegove žene med obsežno operacijo. Poudaril je, da bi Maduro lahko umrl, če bi se upiral. Kljub temu je Trump zanikal, da bi ZDA načrtovale vojaške operacije proti Kubi in izrazil prepričanje, da operacija v Venezueli ne bo poslabšala odnosov z Rusijo. Primerjal je rusko specialno vojaško operacijo z vojaško operacijo proti Venezueli.

Po poročilih več virov, vključno s potrditvijo venezuelske vlade, naj bi ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale iz države. Predsednik ZDA Donald Trump naj bi v telefonskem pogovoru za New York Times operacijo označil za »briljantno«. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je dejala, da ne ve, kje se nahajata predsednik Maduro in njegova žena, ter pozvala ZDA, da predložijo »dokazilo o življenju«.

Po poročanju različnih medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal napade na vojaške in civilne cilje v Venezueli. Operacija naj bi bila načrtovana že prej, vendar je bila izvedba preložena. Trump je nato na družbenih omrežjih objavil, da so Madura ujeli.

Ukrajinska varnostna služba (SBU) in obveščevalne službe so izdale opozorilo, da Ruska federacija pripravlja obsežne oborožene provokacije, ki bi se lahko zgodile v času pravoslavnega božiča, 7. januarja. Po navedbah Kijeva namerava Kremelj izvesti napade na verske objekte ali druge simbole z visokim pomenom, bodisi na ruskem ozemlju bodisi na okupiranih območjih Ukrajine. Cilj teh operacij pod tujo zastavo naj bi bil očrniti Ukrajino, ki bi jo z uporabo zahodnih dronov okrivili za napade, ter s tem namerno zmotiti mirovna pogajanja, ki potekajo pod okriljem Združenih držav Amerike. Ob tem so ukrajinski viri razkrili podatke o trenutnem obsegu ruske okupacije, ki obsega 116.165 kvadratnih kilometrov oziroma slabo petino celotnega ukrajinskega ozemlja. To vključuje Krim in dele regij, ki so bili zasedeni po začetku invazije leta 2022. Hkrati je Ukrajina odredila evakuacijo približno 3000 otrok z ogroženih območij, medtem ko na fronti še naprej spodbujajo ruske vojnike k prostovoljni predaji. Napetosti se stopnjujejo tudi zaradi nedavnih ruskih obtožb o domnevnem ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco, kar predsednik Zelenski odločno zavrača kot poskus spodkopavanja diplomatskih prizadevanj za mir.

Ameriški zvezni preiskovalni urad (FBI) je razkril in preprečil načrtovan teroristični napad, ki naj bi se zgodil na silvestrovo v zvezni državi Severna Karolina. Po navedbah ameriških oblasti je moški, ki ga je navdihnila teroristična organizacija Islamska država, nameraval izvesti napad z uporabo hladnega orožja, natančneje z noži in kladivi. Preiskovalci so osumljenca pridržali, preden bi lahko uresničil svoje namere. FBI je ob tem poudaril, da je bila grožnja resna, saj je napadalec sledil radikalni ideologiji džihadistične skupine. Dogodek je sprožil dodatno pozornost varnostnih organov v Združenih državah Amerike ob koncu leta, ko so javna zbiranja zaradi praznovanj pogostejša in predstavljajo potencialne tarče za tovrstne incidente. Podrobnosti o identiteti osumljenca in specifični lokaciji načrtovanega napada uradno še niso bile v celoti razkrite, vendar so agencije Reuters, ABC News in NBC News potrdile, da je bila operacija uspešno zaključena brez poškodovanih.

Kitajsko podjetje BYD je v preteklem letu po številu prodanih električnih vozil prehitelo ameriškega proizvajalca Tesla in postalo največji prodajalec elektromobilov na svetu. Po uradnih podatkih podjetij je Teslin odbyt v preteklem letu padel za 8,5 odstotka, na približno 1,64 milijona vozil, kar je manj od 1,79 milijona prodanih primerkov v predhodnem letu. S tem je ameriški velikan pod vodstvom Elona Muska izgubil vodilni položaj, ki ga je zasedal več let. Vzpon kitajske konkurence predstavlja velik mejnik v avtomobilski industriji, saj BYD s svojo agresivno cenovno politiko in široko paleto modelov vztrajno povečuje tržni delež. Tesla se je v lanskem letu spopadala s padajočim povpraševanjem na nekaterih ključnih trgih, medtem ko so kitajski proizvajalci ob močni državni podpori okrepili svojo prisotnost tako na domačem trgu kot v tujini. Ta premik odraža širši trend v industriji, kjer tradicionalni zahodni proizvajalci izgubljajo prevlado nad kitajskimi tehnološkimi podjetji. Dogajanje potrjuje napovedi analitikov, da bo kitajska avtomobilska industrija zaradi nižjih proizvodnih stroškov in hitrejše inovacijske dinamike postala prevladujoča sila na področju električne mobilnosti. Tesla se bo morala na nove tržne razmere odzvati s posodobitvijo modelov in morda dodatnim zniževanjem cen, kar pa bi lahko negativno vplivalo na njeno dobičkonosnost v prihodnje.

Združeni arabski emirati (ZAE) so uradno sporočili, da iz Jemna umikajo vse svoje preostale vojaške sile, hkrati pa so pozvali k zmanjšanju napetosti v tej z vojno razdejani državi. Odločitev o umiku sovpada z novim zaostrovanjem na terenu, kjer je jemenska vlada ob podpori letalstva Savdske Arabije izvedla napad na položaje separatistov v provinci Hadramaut. Tarča napada je bil eden največjih vojaških taborov Južnega prehodnega sveta (STC), ki so ga doslej podpirali prav Emirati. V operaciji, katere namen je bil ponovni prevzem nadzora nad ključnimi oporišči, je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, več pa jih je bilo ranjenih. Guverner province Sálim Chanbaší je pojasnil, da so s tem začeli operacijo za mirno ponovno vzpostavitev državne oblasti, potem ko so separatisti v zadnjem obdobju zasedli večja ozemlja na jugu države. Razkol med vladnimi silami in separatisti dodatno zapleta jemenski konflikt, v katerem se mednarodno priznana vlada bori proti uporniškim Hutijem.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na položaj vodje svojega kabineta imenoval Kyryla Budanova, dosedanjega načelnika ukrajinske vojaške obveščevalne službe (HUR). Odločitev je sledila nedavnemu odstopu vplivnega Andrija Jermaka, ki se je s položaja umaknil po preiskavi protikorupcijskih organov v ukrajinskem energetskem sektorju. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država v trenutnih razmerah prednostno posvetiti vprašanjem nacionalne varnosti in obrambe, kar opravičuje izbiro obveščevalca za vodenje civilnega urada. Budanov, ki velja za odločnega in nepopustljivega vojaškega stratega, je ponudbo po navedbah uradnih virov že sprejel. Njegov prihod na čelo predsedniškega urada pomeni pomemben premik v notranjem krogu Zelenskega, saj bo Budanov neposredno odgovoren za usklajevanje državne politike v času intenzivnih spopadov z Rusijo. Prejšnji vodja urada Jermak je po odstopu napovedal odhod na fronto, s čimer se je končalo obdobje njegovega močnega vpliva na ukrajinsko politiko, ki so ga v zadnjem času zasenčili očitki o korupciji.

Mandatar za sestavo nove češke vlade in predsednik gibanja ANO Andrej Babiš je v pogovoru za regionalni časopis Deník potrdil, da je pripravljen ponuditi ministrsko priložnost Filipu Turku, poslancu in častnemu predsedniku stranke Motoristi sebi. Babiš je poudaril, da bo Turek dobil priložnost za delo v vladi, vendar bo moral v primeru morebitnih napak ali dejanj, ki bi škodovala ugledu kabineta, položaj nemudoma zapustiti. Ta izjava prihaja v času intenzivnih koalicijskih pogajanj, kjer se Babiš trudi oblikovati stabilno vladno večino. Politična usoda Filipa Turka ostaja negotova tudi zaradi nasprotovanja češkega predsednika Petra Pavla. Slednji je v preteklih dneh izrazil zadržke do imenovanja Turka na ministrski položaj, kar napoveduje zahtevna usklajevanja med predsednikom republike in mandatarjem. Babiš se bo s Pavlom o sestavi ministrske ekipe podrobneje pogovarjal prihodnji teden, ko bo jasno, ali bo predsednik pripravljen popustiti pri svojih zahtevah glede kadrovske zasedbe nove vlade.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro opozoril iranske oblasti, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bodo tamkajšnje varnostne sile uporabile strelno orožje proti mirnim protestnikom. Trump je poudaril, da so ZDA pripravljene in odločene ukrepati, v kolikor se bo nasilje nad civilnim prebivalstvom nadaljevalo. Protesti v Iranu so izbruhnili preteklo nedeljo zaradi drastičnega padca vrednosti iranske valute in slabšanja gospodarskih razmer. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se s temi izjavami ponovno zaostrile, saj je Trump dejal, da so ameriške sile v polni pripravljenosti. Njegove besede, da so ZDA "repetirane", neposredno nagovarjajo iransko vodstvo, naj se vzdrži uporabe sile. Razmere v državi so kritične, saj nezadovoljstvo prebivalstva raste, mednarodna skupnost pa z zaskrbljenostjo spremlja morebitne odzive iranskih varnostnih organov na predsednikove grožnje.

Donald Trump je prek svojega družbenega omrežja Truth Social ponovil, da so Združene države Amerike pripravljene posredovati v Iranu, če bo iranski režim nasilno zatiral protestnike. Izjavil je, da so ZDA pripravljene priskočiti na pomoč protestnikom, če jih bo iranski režim še naprej pobijal.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (HUR) je sporočila, da je inscenirala smrt Denisa Kapustina, poveljnika proukrajinskega Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), da bi ga rešila pred ruskim atentatom. Ruske tajne službe so naročile njegovo "ubojstvo", vendar so nasedle prevari, denar pa je končal v Kijevu. Objavljen je bil posnetek, ki naj bi osramotil ruske tajne službe. Medtem se ruska družba razpada, Kremelj pa prikazuje enotnost in neizbežno zmago v vojni v Ukrajini, ki se bliža peti obletnici.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek svojega družbenega omrežja Truth Social poslal oster opomin iranskim oblastem, v katerem je napovedal neposredno pomoč Združenih držav Amerike, če bodo tamkajšnje varnostne sile streljale na mirne protestnike ali jih ubijale. Trumpova administracija je s tem znova zaostrila retoriko do Teherana, pri čemer predsednik poudarja pripravljenost na intervencijo v zaščito civilnega prebivalstva. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti v regiji in sledijo seriji Trumpovih ultimatov, uperjenih proti iranskemu režimu. Predsednik je v svojem zapisu uporabil neposreden ton, ko je izpostavil, da so ZDA "pripravljene", kar nakazuje na možnost vojaškega ali drugega logističnega posredovanja v primeru stopnjevanja represije nad iranskimi državljani, ki izražajo nezadovoljstvo z oblastjo.

Donald Trump je ponovil grožnje Iranu in dejal, da so ZDA pripravljene posredovati, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, so zahtevali smrtne žrtve.

Donald Trump je v intervjuju pojasnil svoje zdravstvene težave in zanikal ugibanja o svojem fizičnem stanju. Priznal je, da uporablja ličila za prikrivanje modric.

Nicolás Maduro je v intervjuju izrazil pripravljenost Venezuele na pogovore z administracijo Donalda Trumpa o vprašanjih, kot so trgovina z drogami, izkoriščanje nafte in potencialne ameriške naložbe v venezuelsko nafto, kljub nedavnim vojaškim napadom.

Rusija je uradno zaprosila Združene države Amerike, naj prenehajo s preganjanjem naftnega tankerja, ki je bil namenjen v Venezuelo in zdaj beži pred ameriško obalno stražo v Atlantskem oceanu, kot poroča The New York Times.

Rusija je formalno zahtevala od Združenih držav Amerike, da ustavijo zasledovanje naftnega tankerja, ki pluje proti Venezueli in se poskuša izogniti ameriški obalni straži v Atlantskem oceanu. Tanker naj bi bil pod sankcijami.